V postopku za določitev zaščitene kmetije so bili upoštevani vsi trije zakonski kriteriji (kriterij lastništva, kriterij zahtevanih površin in kriterij gospodarske celote), zato je pravilna odločitev o določitvi tožnikove kmetije za zaščiteno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato z njim ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj in zato po 2. členu ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Izpodbijani sklep pa tudi ni eden izmed sklepov v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama ni sporno, da vrednost nepremičnine, s katero tožeča stranka lahko razpolaga, znaša 45.000,00 EUR, kar presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 23. člena ZSV niso podani.
ZUP člen 214. Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 poglavje III.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila za ocenjevanje vlog - točkovanje vlog - obrazložitev odločitve
Iz obrazložitve akta je razvidno, na kakšen način so bili upoštevani kriteriji in v kakšni višini (ocena po posameznih kriterijih) v okviru razpisnih meril za obravnavani projekt. Zato ni utemeljen ugovor, da odločitev ni obrazložena.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - dejavnost kreiranja embalaže
Na strani tožnika je podan subjektivni element, saj gre za neobičajno poslovno prakso, kljub njegovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji. Računi, s katerimi je dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji spornih računov niso imeli kadrovskih in drugih materialnih pogojev za opravljanje zaračunanih dobav oz. storitev. Tožnik o svojih poslovnih partnerjih ni ničesar vedel, ni imel predračunov oz. pisnih ponudb za obravnavane storitve. V danem primeru gre za navidezne posle, tožnik pa drugega tudi ni dokazal.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
Za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazovati posebne pravne podlage za pridobitev informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja so prosto dostopne vsem prosilcem, saj je z ZDIJZ prost dostop do informacij javnega značaja omogočen vsakomur
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - najemnik poslovnega prostora
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik ali lastnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe ali najemnik poslovnega prostora oziroma stanovanja. Glede na, po tožbenih trditvah sklenjeno najemno pogodbo med lastnikom poslovnih prostorov kot najemodajalcem in tožnico, v kateri ni določena najemodajalčeva obveznost plačila tega nadomestila, je bila odločitev obeh upravnih organov pravilna in na zakonu utemeljena.
kulturni spomenik državnega pomena - kulturnovarstveno soglasje - pogoji za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - varstveni režim - predhodne raziskave
Ker so izvedene predhodne raziskave pokazale, da se na zemljišču nahajajo pomembne arheološke ostaline, ki bi bile lahko s predvidenim posegom poškodovane ali uničene, je upravni organ izdajo kulturnovarstvenega soglasja utemeljeno zavrnil iz razloga, ker nameravana gradnja ni skladna s kulturnovarstvenimi pogoji, ki izdajo soglasja pogojujejo s predhodno ugotovitvijo, da novogradnja z vso potrebno infrastrukturo na obravnavanem zemljišču ne bi posegla v najkvalitetnejše strukturne elemente spomenika, za katerega je po strokovni oceni Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pomembno, da se ne odstrani in da se ohrani na mestu najdbe.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 102, 103. ZUS-1 člen 52.
notariat - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika - fiktivna zaposlitev - upravni spor - tožbena novota
Zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika pomeni domnevo, da zaposleni dela notarskega pomočnika tudi opravlja. To pomeni, da je tožnik tisti, ki mora dokazati svoje tožbene trditve, tj. da je bila zaposlitev stranke z interesom v notarski pisarni fiktivna.
Po 102. členu ZN notarski pomočnik sme opravljati vse posle notarja, razen sestavljanja notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Kakšen obseg dela bo notarski pomočnik dejansko opravil pri notarju, pa je v prvi vrsti odvisno od obsega dela, ki ga notarska pisarna ima, in od tega, kako notar v svoji notarski pisarni delo organizira.
odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - izguba - zmanjšanje pozitivne davčne osnove za ustvarjeno izgubo
Glede na besedilo določbe 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 je za njeno uporabo (lahko) pravno relevantno tudi dejstvo, kdaj zavezanec pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.
Kolikor je davčni organ že glede na podatke o datumih pridobitve in datumih odsvojitve vrednostnih papirjev, vpisane v davčni napovedi, menil, da niso podani pogoji za upoštevanje (dela) ustvarjene izgube kot takšne, ki zmanjšuje pozitivno davčno osnovo, tožnik pa je v napovedi navedel nasprotno, bi davčni organ to neskladje moral razjasniti in tožnika pozvati, da vpisane podatke obrazloži ter za svoje trditve predloži dokaze, le-te presoditi ter svojo odločitev, vključno z izračunom višine izgube, ki se (ne) upošteva kot takšna, ki zmanjšuje davčno osnovo, obrazložiti.
zdravstveno zavarovanje - dopolnilno zavarovanje - izravnava razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami - prenos v naslednje obračunsko obdobje - odločba o izravnavi - upravni spor - exceptio illegalis - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Izravnava v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami se opravi za vsako obdobje izravnave, zavarovalnice pa so dolžne posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zavarovanja za preteklo obdobje izravnave. Znesek za izravnavo se prenese v naslednje obračunsko obdobje zgolj v primeru, če se v posameznem obračunskem obdobju izravnava ne opravi. To pa izključuje možnost, da bi se lahko znesek ali pa del zneska za izravnavo iz preteklih obdobij prenesel v naslednje obračunsko obdobje tudi v drugih primerih, torej tudi v primerih, ko se v posameznem obračunskem obdobju izravnava opravi. Zaradi navedenega v določbah ZZVZZ ni podlage za kakršnokoli poseganje za nazaj, torej tudi ne za poračunavanje za nazaj, po tem ko je odločba o izravnavi za posamezno referenčno obdobje že izdana.
Določba 4. odstavka 64. člena ZUS-1, po kateri je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, je pravna podlaga za to, da upravni organ pri svoji odločitvi v ponovljenem upravnem postopku podzakonskega akta, ki je po mnenju sodišča z zakonom neskladen, ne uporabi.
Odmera dohodnine na način povprečenja je predvidena le v taksativno navedenih situacijah. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o uporabi davčnih stopenj, naštetih primerov ni mogoče širiti na primerljive situacije, kakršna je obravnavana in ki se kot izplačilo rente, priznane zaradi delovne nezmožnosti oziroma prikrajšanja pri zaslužku ter izplačane na podlagi sodne odločbe za več preteklih let, sicer približuje situaciji iz 1. odstavka 120. člena ZDoh-2. Vendar pa za dohodek iz delovnega razmerja v smislu določb 37. člena ZDoh-2 v konkretnem primeru ne gre. Gre za rento in s tem za odškodnino, ki se izplačuje mesečno oziroma v dogovorjenih obrokih. To pomeni, da predpisani pogoji za povprečenje niso podani in da zato tožniku ugodnost iz tega naslova ni mogla biti priznana.
Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da je bila tožniku dohodnina odmerjena retroaktivno oziroma na podlagi zakona, ki v letu 1995, ko bi moral začeti prejemati rento, še ni bil sprejet in zato ni mogel veljati. Tožniku je bil namreč dohodek iz naslova zaostalih in tekočih obrokov rente izplačan v letu 2008. To pomeni, da mu je bila dohodnina utemeljeno odmerjena na podlagi takrat veljavnega zakona (ZDoh-2) in ne na podlagi predpisov, ki so veljali pred tem oziroma v davčnih obdobjih, na katera se izplačani dohodek nanaša.
ZV člen 60. ZV-1 člen 74, 74/1, 74/6, 153, 153/8, 209, 210, 216. ZGO-1 člen 50.
gradbeno dovoljenje - soglasje - vodno soglasje - vodovarstveno območje - projektni pogoji - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti
Vlada do izdaje izpodbijane odločbe za predmetno območje še ni določila vodovarstvenega območja, zato je toženka glede na 216. člen ZV-1 pravilno uporabila materialno pravo, ko se je pri določitvi projektnih pogojev sklicevala na Odlok
o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu
Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po 35. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v tem členu in že samo neizpolnitev enega od njih je razlog za zavrnitev vloge.
Obstoječe odlagališče po zgornji določbi je zgolj tisto, za katerega so bila izdana vsa potrebna dovoljenja, med katere spada tudi gradbeno dovoljenje, v obsegu, kot izhaja iz njega.
dohodnina - osebni prejemek - član uprave - plačila članu uprave
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna tudi izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.
ZZVZZ člen 62f, 62h. Navodilo za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave člen 5b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi - izravnava razlik za nazaj - nezakonitost podzakonskega predpisa
Iz določb ZZVZZ ne izhaja možnost, da se z odločbo o izravnavi za posamezno (referenčno) obdobje izravnave lahko poseže za nazaj, to je v obdobje, za katero je odločba o izravnavi že izdana. Takšna možnost je predpisana z Navodilom za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, torej s podzakonskim aktom, ki pa v tem pogledu nima podlage v zakonu. Zato je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla le na zakonske določbe in ne na določbe Navodila. Glede na povedano se tožeča stranka tudi ne more uspešno sklicevati na dosedanje (nezakonito) odločanje tožene stranke na podlagi spornih določb Navodila ter na namen, kakršnega se s temi določbami zasleduje. Vsebinsko je ureditev, kakršno vsebuje Navodilo v 5.b členu, sicer lahko smiselna, vendar pa vsebinski razlogi ne morejo biti podlaga za odločitev, kolikor jim ne sledi tudi zakonska ureditev.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 16, 16/1, 16/1- c, 19, 19/3, 20.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - država članica odgovorna za obravnavanje prošnje - predaja prosilca drugi državi - trditveno in dokazno breme
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme pri dokazovanju, da bi bil s ponovnim vračanjem v Romunijo podvržen neposredni življenjski nevarnosti in nečloveškemu ravnanju. Zgolj posplošeno sklicuje na obsodbo Kraljevine Belgije v zadevi MSS pred ESČP ter da je situacija v Romuniji glede azilnega sistema zelo slaba in da o tem poročajo tudi številni članki in poročila, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, da bi ESČP v katerikoli zadevi ugotovilo, da je Romunija kršila EKČP, kot tudi ne, da v Romuniji ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo prosilcem za azil ne zadošča.
Cilj EU v Dublinski uredbi je bil predvsem v tem, da se v čim večji meri poskuša preprečiti prehajanje prosilcev za azil iz ene države članice v drugo in da se utrdi obveznost posamezne države članice glede obravnavanja posameznih prosilcev za azil.
dohodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - davčna osnova - dejanski stroški vzdrževanja premoženja
Kot dejanske stroške vzdrževanja premoženja je mogoče uveljavljati le tiste stroške, ki ohranjajo (in ne vzpostavljajo) uporabno vrednost stanovanja, če jih v času oddajanja premoženja v najem zavezanec plačuje sam.