prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - odobritev pravnega posla - pogoji - upravičenec do prednostnega nakupa - status kmeta - predhodno vprašanje
Ker je bilo s pravnomočno odločbo upravne enote ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnik pa tudi ni zakupnik teh zemljišč, tožnik po 23. členu ZKZ ni prednostni upravičenec do nakupa zemljišč.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - odločba o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del - javna korist
ZUreP-1 v prvem odstavku 101. člena ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (100. člen ZUreP-1); pri tem je treba upoštevati tudi, da javna korist ni izkazana že z izkazom razlastitvenega namena iz 93. člena ZUreP-1, kar iz slednjega izrecno izhaja, pač pa da morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da je v primeru, kadar odločba o uvedbi razlastitvenega postopka (še) ni bila izdana, treba izpolnjevanje navedenih pogojev ugotoviti v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.
Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste, namreč da se pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del mora ugotoviti temeljne vsebinske pogoje za uvedbo postopka razlastitve, čeprav formalno akta ni potrebno izdati. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v 3. odstavku 19. člena ZJC-B za izkaz javne koristi treba ugotoviti dodatno še, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
BPP se lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, če organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, če bo v nadaljevanju postopka postavitev izvedenca potrebna.
Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 36, 36/1, 36/1-4. Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje javnih zavodov člen 3.
letna nagrada direktorju javnega zavoda - soglasje Vlade k izplačilu nagrade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Soglasje iz 3. člena Sklepa Vlade RS o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato tudi s tožbo v upravnem sporu ni mogoče zahtevati njegove izdaje, niti ni mogoče izdaje takega soglasja nadomestiti s sodbo, izdano v upravnem sporu, tako kot to s tožbo zahteva tožnica.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja oziroma prihodkov - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - poravnava
Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka, s tem pa je preprečila nastop subrogacije v korist države.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - aktivni družbenik
Tožnik je v izvršilnih zadevah ugovore zoper izvršilne sklepe že uveljavljal sam, sodišče pa o njih še ni odločilo. Brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti „na zalogo“, torej za morebitni nadaljnji pravdni postopek, zato je v tej fazi postopka odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Če pa bo tožnik s svojimi ugovori uspel in bo zadeva prešla v pravdo, bi imel tožnik možnost v primeru kratkih rokov zahtevati nujno brezplačno pravno pomoč.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev je VURS dala pooblastila, da sama ovrednoti posamezno prednostno merilo in ji je zato treba dopustiti pri tem prosto presojo.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dejavnosti ob prijavi in v trenutku, ko je izbran za koncesionarja in ne šele, ko bo začel z opravljanjem dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - interes pravičnosti - ponovno odločanje o odvzemu premoženjske koristi
V ponovnem postopku se bo odločalo zgolj o odvzemu premoženjske koristi, kot posledici storjenega kaznivega dejanja in v tem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno vprašanje, da tožnik ne bi mogel razumeti vseh dejstev, ki ga obremenjujejo, in ki so mu tudi v korist. Določba 17. člena ZKP namreč določa, da morajo sodišča, ki sodijo in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po resnici in popolno ugotoviti dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite odločbe, tako da bo tožniku v ponovnem sojenju glede tega dela razveljavljene prvostopne obsodilne sodbe, zagotovljeno enakopravno procesno obravnavanje.
ZN člen 8, 8/1, 8/1-5, 8/1-6, 102, 103. ZUS-1 člen 52.
notariat - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika - fiktivna zaposlitev - upravni spor - tožbena novota
Zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika pomeni domnevo, da zaposleni dela notarskega pomočnika tudi opravlja. To pomeni, da je tožnik tisti, ki mora dokazati svoje tožbene trditve, tj. da je bila zaposlitev stranke z interesom v notarski pisarni fiktivna.
Po 102. členu ZN notarski pomočnik sme opravljati vse posle notarja, razen sestavljanja notarskih zapisov in notarskih zapisnikov iz 69. člena tega zakona. Kakšen obseg dela bo notarski pomočnik dejansko opravil pri notarju, pa je v prvi vrsti odvisno od obsega dela, ki ga notarska pisarna ima, in od tega, kako notar v svoji notarski pisarni delo organizira.
dohodnina - osebni prejemek - član uprave - plačila članu uprave
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna tudi izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 16, 16/1, 16/1- c, 19, 19/3, 20.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - država članica odgovorna za obravnavanje prošnje - predaja prosilca drugi državi - trditveno in dokazno breme
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme pri dokazovanju, da bi bil s ponovnim vračanjem v Romunijo podvržen neposredni življenjski nevarnosti in nečloveškemu ravnanju. Zgolj posplošeno sklicuje na obsodbo Kraljevine Belgije v zadevi MSS pred ESČP ter da je situacija v Romuniji glede azilnega sistema zelo slaba in da o tem poročajo tudi številni članki in poročila, pri čemer tožnik niti ne zatrjuje, da bi ESČP v katerikoli zadevi ugotovilo, da je Romunija kršila EKČP, kot tudi ne, da v Romuniji ni zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo prosilcem za azil ne zadošča.
Cilj EU v Dublinski uredbi je bil predvsem v tem, da se v čim večji meri poskuša preprečiti prehajanje prosilcev za azil iz ene države članice v drugo in da se utrdi obveznost posamezne države članice glede obravnavanja posameznih prosilcev za azil.
zdravstveno zavarovanje - dopolnilno zavarovanje - izravnava razlik v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami - prenos v naslednje obračunsko obdobje - odločba o izravnavi - upravni spor - exceptio illegalis - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Izravnava v stroških zdravstvenih storitev med zavarovalnicami se opravi za vsako obdobje izravnave, zavarovalnice pa so dolžne posredovati poročila o izvajanju dopolnilnega zavarovanja za preteklo obdobje izravnave. Znesek za izravnavo se prenese v naslednje obračunsko obdobje zgolj v primeru, če se v posameznem obračunskem obdobju izravnava ne opravi. To pa izključuje možnost, da bi se lahko znesek ali pa del zneska za izravnavo iz preteklih obdobij prenesel v naslednje obračunsko obdobje tudi v drugih primerih, torej tudi v primerih, ko se v posameznem obračunskem obdobju izravnava opravi. Zaradi navedenega v določbah ZZVZZ ni podlage za kakršnokoli poseganje za nazaj, torej tudi ne za poračunavanje za nazaj, po tem ko je odločba o izravnavi za posamezno referenčno obdobje že izdana.
Določba 4. odstavka 64. člena ZUS-1, po kateri je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, je pravna podlaga za to, da upravni organ pri svoji odločitvi v ponovljenem upravnem postopku podzakonskega akta, ki je po mnenju sodišča z zakonom neskladen, ne uporabi.
dohodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - davčna osnova - dejanski stroški vzdrževanja premoženja
Kot dejanske stroške vzdrževanja premoženja je mogoče uveljavljati le tiste stroške, ki ohranjajo (in ne vzpostavljajo) uporabno vrednost stanovanja, če jih v času oddajanja premoženja v najem zavezanec plačuje sam.
odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - izguba - zmanjšanje pozitivne davčne osnove za ustvarjeno izgubo
Glede na besedilo določbe 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 je za njeno uporabo (lahko) pravno relevantno tudi dejstvo, kdaj zavezanec pridobi pravico do nakupa ali obveznost nakupa istovrstnega kapitala.
Kolikor je davčni organ že glede na podatke o datumih pridobitve in datumih odsvojitve vrednostnih papirjev, vpisane v davčni napovedi, menil, da niso podani pogoji za upoštevanje (dela) ustvarjene izgube kot takšne, ki zmanjšuje pozitivno davčno osnovo, tožnik pa je v napovedi navedel nasprotno, bi davčni organ to neskladje moral razjasniti in tožnika pozvati, da vpisane podatke obrazloži ter za svoje trditve predloži dokaze, le-te presoditi ter svojo odločitev, vključno z izračunom višine izgube, ki se (ne) upošteva kot takšna, ki zmanjšuje davčno osnovo, obrazložiti.
dohodnina - odškodnina - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - bistvena kršitev pravil postopka
Tožnica je v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine navedla, da znesek v višini 3.710,23 EUR, ki je bil upoštevan pri davčni odmeri, pomeni odškodnino za škodo, ki ji jo je povzročilo podjetje D. pri izvedbi seizmičnih raziskav, in da zato ne zapade pod obdavčitev. Enake ugovore je navedla in dokazovala v pritožbi. Kljub temu v pritožbenem postopku, enako kot v postopku na prvi stopnji, ni bila seznanjena ne z dejanskimi ugotovitvami in ne z zaključki, do katerih je prišel davčni organ na podlagi (uradoma) zbranih podatkov. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje organu prve stopnje.
ZV člen 60. ZV-1 člen 74, 74/1, 74/6, 153, 153/8, 209, 210, 216. ZGO-1 člen 50.
gradbeno dovoljenje - soglasje - vodno soglasje - vodovarstveno območje - projektni pogoji - veljavnost predpisov lokalnih skupnosti
Vlada do izdaje izpodbijane odločbe za predmetno območje še ni določila vodovarstvenega območja, zato je toženka glede na 216. člen ZV-1 pravilno uporabila materialno pravo, ko se je pri določitvi projektnih pogojev sklicevala na Odlok
o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu
Za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja po 35. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki so določeni v tem členu in že samo neizpolnitev enega od njih je razlog za zavrnitev vloge.
Obstoječe odlagališče po zgornji določbi je zgolj tisto, za katerega so bila izdana vsa potrebna dovoljenja, med katere spada tudi gradbeno dovoljenje, v obsegu, kot izhaja iz njega.
Odmera dohodnine na način povprečenja je predvidena le v taksativno navedenih situacijah. Ker gre za izjemo od splošnega pravila o uporabi davčnih stopenj, naštetih primerov ni mogoče širiti na primerljive situacije, kakršna je obravnavana in ki se kot izplačilo rente, priznane zaradi delovne nezmožnosti oziroma prikrajšanja pri zaslužku ter izplačane na podlagi sodne odločbe za več preteklih let, sicer približuje situaciji iz 1. odstavka 120. člena ZDoh-2. Vendar pa za dohodek iz delovnega razmerja v smislu določb 37. člena ZDoh-2 v konkretnem primeru ne gre. Gre za rento in s tem za odškodnino, ki se izplačuje mesečno oziroma v dogovorjenih obrokih. To pomeni, da predpisani pogoji za povprečenje niso podani in da zato tožniku ugodnost iz tega naslova ni mogla biti priznana.
Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da je bila tožniku dohodnina odmerjena retroaktivno oziroma na podlagi zakona, ki v letu 1995, ko bi moral začeti prejemati rento, še ni bil sprejet in zato ni mogel veljati. Tožniku je bil namreč dohodek iz naslova zaostalih in tekočih obrokov rente izplačan v letu 2008. To pomeni, da mu je bila dohodnina utemeljeno odmerjena na podlagi takrat veljavnega zakona (ZDoh-2) in ne na podlagi predpisov, ki so veljali pred tem oziroma v davčnih obdobjih, na katera se izplačani dohodek nanaša.
ZZVZZ člen 62f, 62h. Navodilo za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave člen 5b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - izravnava razlik med zavarovalnicami - odločanje o izravnavi - izravnava razlik za nazaj - nezakonitost podzakonskega predpisa
Iz določb ZZVZZ ne izhaja možnost, da se z odločbo o izravnavi za posamezno (referenčno) obdobje izravnave lahko poseže za nazaj, to je v obdobje, za katero je odločba o izravnavi že izdana. Takšna možnost je predpisana z Navodilom za pripravo poročila o izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, torej s podzakonskim aktom, ki pa v tem pogledu nima podlage v zakonu. Zato je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla le na zakonske določbe in ne na določbe Navodila. Glede na povedano se tožeča stranka tudi ne more uspešno sklicevati na dosedanje (nezakonito) odločanje tožene stranke na podlagi spornih določb Navodila ter na namen, kakršnega se s temi določbami zasleduje. Vsebinsko je ureditev, kakršno vsebuje Navodilo v 5.b členu, sicer lahko smiselna, vendar pa vsebinski razlogi ne morejo biti podlaga za odločitev, kolikor jim ne sledi tudi zakonska ureditev.