dohodnina - akontacija dohodnine - akontacija dohodnine od katastrskega dohodka - dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - višina katastrskega dohodka - sprememba podatkov v zemljiškem katastru
Pri odmeri akontacije dohodnine od katastrskega dohodka davčni organ v davčnem postopku ne ugotavlja katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč, temveč je vezan na uradno pridobljene podatke, ki mu jih posreduje upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, po stanju na dan 30. junija leta, za katerega se odmerjajo obveznosti. V konkretnem primeru je prišlo do spremembe podatkov vrste rabe katastrske kulture in razreda v zemljiškem katastru dne 14. 7. 2009, torej po datumu 30. 6. 2009, zato se spremembe ne morejo upoštevati pri odmeri obveznosti v letu 2009.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - kaznivo dejanje krive ovadbe
V okviru presoje načela pravičnosti se v postopku dodelitve BPP za kazensko zadevo presoja osebnost obdolženca; teža kaznivega dejanja; vprašanje ali se bo obravnavalo pravno zapletena vprašanja; podanost drugih konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. Navedene kriterije je organ pravilno uporabil in v okviru pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja navedel dejstva in okoliščine, ki tožečo stranko v zvezi z naštetimi kriteriji ne upravičujejo do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - izjemna brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke
Toženka pred odločitvijo tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, torej ji ni zagotovila spoštovanja določbe 9. člena ZUP in v postopku pred odločitvijo tožnice ni seznanila s pogoji za dodelitev izjemne BPP, opredeljene v določbi 22. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - občasni dohodki
Tožena stranka je v višino tožničinega prihodka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo tožbe nepravilno vštela tudi znesek letnega dodatka v višini 223,55 EUR, ne da bi ugotovila ali je ta znesek sploh dolžna upoštevati (po primerjavi z višino minimalnega dohodka v času izračuna), oziroma ta znesek upoštevati razdeljenega na dvanajstine.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 2/1-12, 3, 146, 146/1, 152. ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - rekonstrukcija objekta - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - skrajšani ugotovitveni postopek - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da si tožeča stranka za rekonstrukcijo stanovanjske zgradbe ni pridobila potrebnega gradbenega dovoljenja, zato je bil inšpekcijski ukrep izrečen v skladu s 152. členom ZGO-1.
Pravno varstvo zoper izpodbijani sklep, s katerim je upravni organ zavrnil zahtevo tožeče stranke, da se ji v postopku omogoči, da prisostvuje opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora, ima stranka v okviru pritožbe zoper odločbe o glavni stvari, torej v pritožbi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno v zadevi in ga je tožeča stranka tudi izkoristila.
ZVZelP člen 116, 116/7, 116/8. Pravilnik o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge člen 3. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 43/3.
ukinitev nivojskega železniškega prehoda - stranka v postopku - pravni interes
Tožeče stranke ne izkazujejo pravne koristi, da sodelujejo v upravnem postopku, v zvezi z ukinitvijo nivojskega železniškega prehoda, upoštevajoč določbe ZVZelP in Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge.Dejanski interes za priznanje lastnosti stranke namreč ne zadošča. Stranski udeleženec je lahko le oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - razpisna merila - ocenjevanje vloge - inovativnost - razvoj projekta v podjetju
Tožnik ni izkazal, da s prijavljenim projektom uvaja storitev, ki bo rezultat predvsem lastnega razvoja (merilo Inovativnost). Že samo dejstvo, da sodi projekt med storitve poslovnega svetovanja na področju podjetništva, pa kaže na to, da pri projektu ne gre za novo storitev (merilo Razvoj projekta v podjetju).
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 189, 189/3, 189/4, 274, 274/1.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je že dne 22. 9. 2011 vložila tožbo z enakim tožbenim zahtevkom, kakor v obravnavani zadevi. Tožba je bila vročena toženi stranki dne 26. 9. 2011. Tega dne je nastopila visečnost pravde oziroma litispendenca. Posledica tega je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti zadevi. Tožnik je novo tožbo vložil dne 23. 9. 2011 pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije, ki pa se je s sklepom z dne 25. 10. 2011 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Upravnemu sodišču Republike Slovenije. Gre za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
gradbeno dovoljenje - veljavnost gradbenega dovoljenja - prenehanje veljavnosti gradbenega dovoljenja - začetek gradnje objekta - pripravljalna dela
Upravni organ je pravilno zaključil, da se z gradbenimi deli, ki bi pomenili izvajanje gradbenih del v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem na objektu, ni začelo. Del, ki naj bi jih investitor opravil (pregled delov zidu in tal zaradi ugotovitve nosilnosti tal in zidu, preveritev konstrukcijskih elementov in instalacijskih vodov, delno očiščenje lesenih delov in preveritev kritine), namreč ni mogoče šteti kot pripravljalna dela v smislu 2. odstavka 3. člena ZGO, saj za opisana dela ni bilo izdano posebno gradbeno dovoljenje, niso pa tudi navedena v popisu del v projektu za pridobitev spornega gradbenega dovoljenja.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik v postopku ni izkazal, da je v času po 5.8.1997, ko mu je prenehalo dovoljenje za začasno prebivanje, pa do leta 2006, ko naj bi se nastanil na naslovu, na katerem je v letu 2007 tudi prijavil začasno prebivanje, dejansko živel v Republiki Sloveniji.
Tožeči stranki je bila pravilno odmerjena še odškodnina v višini 3.860,01 EUR za priznan status političnega zapornika in status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, saj seštevek odškodnin priznanih s prvo in drugo odločbo ter izpodbijano odločbo predstavlja maksimalni znesek 8.345,85 EUR-a, ki ga določa 9. člen ZSPOZ.
ZNB člen 22a, 22a/2, 22c, 22c/4, 22c/4-2. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/4, 194.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja na predlog staršev - strokovno mnenje komisije - načelo zaslišanja stranke
Po že ustaljeni upravno sodni praksi ima mnenje strokovne komisije naravo izvedenskega mnenja, kar pa ob upoštevanju, da se izpodbijana odločba izda kot odločba v upravnem postopku, katere podlaga je to mnenje, pomeni, da je v skladu z načelom zaslišanja stranke po določbi 9. člena ZUP treba omogočiti stranki, da se pred izdajo odločbe z vsebino mnenja komisije seznani in o njem izreče.
ZIKS člen 8, 8/1, 8/3, 8/4, 80, 80/2, 80/3, 81, 81/2. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 6, 6/1, 6/3, 6/4.
premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - hujše motenje drugih obsojencev - sprememba osebnega načrta - pristojnost za odločanje
O premestitvi tožnika v prostore s strožjim režimom je odločal pristojen organ. Direktor Zavoda je namreč pooblastil C.C. za odločanje o spremembah in dopolnitvah načrta obsojencev ob namestitvah (po 6. členu PIKZ) in D.D. za podpisovanje takih sprememb osebnih načrtov, oba pooblaščenca pa sta izpodbijani akt tudi podpisala.
V primeru tožnika, ki je s svojim vedenjem huje motil soobsojence, je podlaga za premestitev v oddelek istega zavoda s strožjim režimom podana v 2. odstavku 80. člena ZIKS-1. Takšna odločitev se zapiše v osebni načrt obsojenca, njen vpis pa tudi nadomesti izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe - nagrada za predlog za izvršitev začasne odredbe - nagrada za narok v pravdnem postopku
Ob upoštevanju odvetniške tarife tožeči stranki ne pripada nagrada za podan odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe.
Tožeči stranki tudi ne pripada nagrada za predlog za izvršitev začasne odredbe, saj je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v pravdnem postopku in sicer do prejema prvostopenjske sodbe, ne pa tudi za vložitev predloga za izvršbo.
Tožeča stranka tudi nima prav, ko zahteva nagrado za udeležbo na treh narokih v isti pravdni zadevi po tarifni številki 3102, saj iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se prizna nagrada za udeležbo na naroku le enkratno, tudi če je bila zadeva zaključena po opravljenih večih narokih.
dovoljenje za začasno prebivanje - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - domneva o umiku zahtevka - ustavitev postopka - opozorilo o posledicah
Iz obeh dopisov upravnega organa na dopolnitev vloge nesporno izhaja, da je bila tožeča stranka opozorjena, da se bo njena vloga štela za umaknjeno, če v predpisanem roku vloge ne bo dopolnila oziroma zaprosila za podaljšanje roka za izvršitev te obveznosti.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč priloga I.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilo OMD - prijavljene površine - ugotavljanje dejanske rabe površin - - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Za določitev vrste rabe 1300 – Trajni travnik je bistven podatek o tem, da število dreves ne presega 50/ha, za 1800 – Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, pa je ključen odstotek pokrovnosti travinja (80%) oziroma pokrovnosti krošenj (75%), v upravnem spisu pa, razen navedbe kontrolorja v zapisniku, ni nobenega drugega dokazila o navedenih podatkih, niti navedbe, kako je kontrolor do ugotovitev prišel.
upravni spor - opustitev cepljenja - odločitev brez upravnega spisa
Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - splošna neverodostojnost prosilca
Tožnik ni izrazil namena za vložitev prošnje v najkrajšem možnem času kljub temu, da je za to imel možnost. Očitno jo je torej vložil z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil odstranitev iz Republike Slovenije. Res je sicer, da ni nikjer določen prekluzivni rok za vložitev prošnje za azil glede na datum vstopa v državo, vendar pa je potrebno upoštevati, da je v konkretnem primeru tožnik daljše obdobje po tem, ko je zapustil matično državo, živel v drugih državah, in tam ni prosil za mednarodno zaščito.
Če prosilec zatrjuje, da je v izvorni državi preganjan tako, da jo je moral zapustiti, hkrati pa ne zaprosi za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času oziroma v prvi varni državi, v katero prispe, so v tem primeru prosilčeve izjave in njegova ravnanja v takem nasprotju, da jim glede na ravnanje ni mogoče verjeti.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev ne določata prekluzivnega roka za vložitev prošnje, vendar 35. člen ZMZ določa, da mora tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v RS, v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje. To pomeni, da se vsak primer presoja posebej, glede okoliščin primera. V obravnavanem primeru pa je bil tožnik že dne 16. 9. 2011 prijet s strani policistov ob ilegalnem prehodu meje, prošnjo za mednarodno zaščito pa ni vložil do dne 22. 9. 2011, ko je že bil v postopku odstranitve iz države. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da če bi bil tožnik v izvorni državi resnično preganjan, bi morala biti vsa njegova dejanja usmerjena izključno v pridobitev mednarodne zaščite v zanj prvi varni državi, tega pa ni storil.
upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njen položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.