upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njen položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
ZUP člen 43, 43/1, 42/2, 260, 260/9, 293. ZGO-1 člen 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev inšpekcijskega postopka - obnova inšpekcijskega postopka - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - pravni interes
Izdaja sklepa o ustavitvi postopka pomeni ukrep inšpektorja, ki lahko poseže v pravice, dolžnosti ali pravne koristi posameznika, torej akt, glede katerega je mogoče predlagati obnovo.
Tožnica ni inšpekcijska zavezanka in tako nima statusa stranke po določbah ZIN, vendar se ima v
skladu s prvim odstavkom 43. člena ZUP pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Tega pa tožnica, ki svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku utemeljuje na dejstvu, da je oporni zid zgrajen na umetnem nasipu, ki se deloma nahaja tudi na njenem zemljišču, ni izkazala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - načelo pravičnosti in morale
Interesa pravičnosti po določbah ZKP ni mogoče enačiti z načelom pravičnosti in morale iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
Možnost dodeljevanja brezplačne pravne pomoči obdolžencem v kazenskem postopku, kljub posebnostim kazenskega postopka, ne sme biti drugačna od možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči toženi stranki v pravdnem postopku.
razrešitev s funkcije predsednika sodišča - nedovoljena obdelava osebnih podatkov zaposlenih - poseg v komunikacijsko zasebnost
Tožena stranka je na podlagi izvedenega postopka ocenila, da so podani pogoji za razrešitev predsednika sodišča po 1. točki 1. odstavka 64. člena ZS s tem, ker tožnik v zadevi sodne uprave ni ravnal v skladu s predpisi. S tem, da je tožnik odredil obdelavo pridobljenih telefonskih izpiskov tudi zaradi ugotavljanja medsebojnega telefonskega obveščanja, tudi zaradi odtekanja informacij s sodišča, ne da bi imel predhodno soglasje, je protipravno posegel v pravico zaposlenih do komunikacijske zasebnosti.
ZTZPUS člen 3, 4, 16. Uredba št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitev Uredbe št. 339/93 člen 2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - neskladnost zakona z uredbo eu
Upravni organ ni pravilno uporabil materialnega prava, ker določil ZTZPUS in Pravilnika o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ni pravilno uporabil z določbami prava EU. V konkretnem primeru je primarno pravo EU, saj Uredba št. 765/2008 med drugim zagotavlja to, na kar se izpodbijana odločba nanaša, to pa je okvir za nadzor trga proizvodov zagotoviti z namenom, da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so varovanje zdravja nasploh, varnosti in zdravja pri delu, varstva potrošnikov, okolja in varnost. Po določbi 2. odstavka 288. člena prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Uredba zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja. To pomeni, da bi morala tožena stranka neposredno uporabiti tudi določbe 2. člena Uredbe, ne pa 3. in 4. člen ZTZPUS. Poleg tega sodišče ugotavlja, da omenjene določbe ZTZPUS niso usklajene z določbo 2. člena Uredbe.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči
Dejstvo, da so bili prejemniku brezplačne pravne pomoči dohodki oziroma premoženje v postopku, v zvezi s katerim je prejel brezplačno pravno pomoč, prisojeni, dokazuje uspeh v postopku, ne dokazuje pa, da je upravičenec prisojeno premoženje tudi dejansko prejel.
Razlogi za odločitev, da tožniku ne gre pravica do odbitka DDV od omenjenih računov, niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z družbama, ki spadata med neplačujoče subjekte, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj ni predložil nobenih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - provizija za posredovanje pri nepremičnini - opis storitev na računu
Opisa storitev na računih sta pomanjkljiva ter ne omogočata identifikacije poslovnih dogodkov. Ustaljena sodna praksa je v zvezi s podatki, ki jih mora vsebovati račun, ki je podlaga za odbijanje DDV, stroga in zahteva, da so izpolnjeni vsi elementi, ki jih zakon določa. Ti pogoji so kogentne narave. Ker omenjena računa ne vsebujeta podatkov, ki jih predpisujeta 82. člen ZDDV-1 in 138. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, je že navedeno razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZDT člen 23, 23/3. ZSS člen 29, 29/1. ZUP člen 237/2, 237/2-7.
državni tožilec - ocena tožilske službe - napredovanje v položaj svétnik - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijani akt ima take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena. Dokončni upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke, mora biti v tolikšni meri obrazložen v skladu z določili 1. odstavka 214. člena ZUP, da so iz njega razvidni tako zahtevki strank, kot njihove navedbe o dejstvih kot tudi v postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto ter razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in tudi razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.
upravni spor - procesne predpostavke - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Osebe, ki niso bile stranke ali stranski udeleženci v upravnem postopku, ne morejo biti tožniki v upravnem sporu, če ne izpolnjujejo določenih pogojev. V predmetni zadevi ni sporno, da tožeča stranka v upravnem postopku ni sodelovala. Samo z zatrjevanjem pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu na podlagi javnega interesa, ki ga uresničuje tožeča stranka kot izvajalka javne službe po ZVKD-1, pa ni izkazala, da bi s tožbo uveljavljala svoje pravice ali pravne koristi; izvajanje nalog javne službe na podlagi predpisov namreč ne pomeni uveljavljanja pravic, temveč izvrševanje zakonskih pristojnosti.
ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. OZ člen 134, 177, 178. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1.
načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije - posamični upravni akt - drugo sodno varstvo
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije nima značaja posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika. V primeru pa, da načelno mnenje, ki določeno ravnanje označi za korupcijo, omogoča prepoznavo posameznika, ki naj bi navedeno dejanje storil, sta lahko izdaja in objava takšnega načelnega mnenja posamično dejanje ali akt državnega organa, ki lahko poseže v ustavne pravice posameznika. Vendar v obravnavanem primeru, kljub prepoznavi tožeče stranke v mnenju, ni mogoče uveljavljati sodnega varstva v upravnem sporu, ker je zagotovljeno učinkovito drugo sodno varstvo, in sicer pred rednim sodiščem splošne pristojnosti.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSV člen 23. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Po sodni praksi je treba presežek vrednosti stanovanjske površine nad tisto, do katere sta posameznik in njegova družina upravičena, v vsakem primeru upoštevati pri presoji izpolnjevanja finančnega pogoja po določbah ZBPP. To velja tudi v primeru, če gre za stanovanjske površine enostanovanjske hiše, ki se je vsaj s preprostimi posegi ne da deliti.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Le v primeru, ko bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe oz. sklepa upravičenki. Zato v primeru, ko je tožnica kot izvajalec storitve opravila še druge storitve, ki niso v okviru obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, to ne more biti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oz. javnih sredstev.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15, 15/1, 15/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilne pravice - pogoji za izplačilo - vpis zemljišč v evidenci GERK - sprememba predpisa
Besedilo 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu je tako pred spremembo kot tudi po spremembi predpisa izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane določeno obdobje v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu.
ZTuj-1 člen 20, 20/1, 20/1-5, 93k, 93l, 93l/1, 93l/1-6.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma družinskemu članu slovenskega državljana - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Če je zakonska zveza sklenjena izključno zaradi pridobitve vizuma, potem v takem primeru zakonska določba 5. alineje 1. odstavka 20. člena ZTuj-1 niti ne pomeni posega v pravico do združevanja družine, ampak gre zgolj za predpisan način uresničevanja te pravice.
Tožnik bi se lahko uspešno skliceval na določbo drugega odstavka 122. člena SPZ samo v primeru, če bi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo lokala in njegovo prizidavo (kar vse je dejansko izvedeno) že pridobil in bi bilo to nesporno med strankama. Ker pa tožnik brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja še ni etažni lastnik tega objekta, gre po določbi petega odstavka 67. člena SPZ za takšne posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Gradnja se namreč dotika sosednje stavbe oziroma stanovanjskega bloka (kar je poseg na skupni del stavbe – dotik s fasado), kjer je tudi tožnik sam etažni lastnik in gre s tem za spremembo razmerij med etažnimi enotami, za katero pa je potrebno 100 % soglasje vseh solastnikov.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da objekt ne sodi med enostavne objekte, zato vprašanje, ali je gradnja objekta v nasprotju s prostorskim aktom, v tem postopku ni relevantno za izrek inšpekcijskega ukrepa.
Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je slednji dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so namreč fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tako ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
evidentiranje parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - vložnik zahteve - možnost sodelovanja v postopku
Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.