upravni spor - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Za vložitev tožbe in s tem za aktivno legitimacijo v upravnem sporu ne zadostuje pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje upravnega akta, temveč mora biti podan in izkazan njen položaj stranke ali stranskega udeleženca že v upravnem postopku.
postopek upravnega nadzora - subsidiarna uporaba ZUP - obrazložitev odločbe
Po 1. odstavku 80. člena ZZDej Ministrstvo za zdravje opravlja upravni nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih zavodov, pri čemer način izvajanja upravnega nadzora določi minister za zdravje. V skladu z 2. odstavkom istega člena ZZDej izda ministrstvo v primeru, če se pri upravnem nadzoru ugotovijo nepravilnosti, odločbo, s katero določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti. V takem primeru se glede izvajanja postopka upoštevajo določbe ZZDej, glede vprašanj, ki jih ne ureja, pa določbe ZUP.
mednarodna zaščita - pospešen postopek - očitno neutemeljena prošnja - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev ne določata prekluzivnega roka za vložitev prošnje, vendar 35. člen ZMZ določa, da mora tujec, ki je zakonito ali nezakonito vstopil v RS, v najkrajšem možnem času izraziti namen za vložitev prošnje. To pomeni, da se vsak primer presoja posebej, glede okoliščin primera. V obravnavanem primeru pa je bil tožnik že dne 16. 9. 2011 prijet s strani policistov ob ilegalnem prehodu meje, prošnjo za mednarodno zaščito pa ni vložil do dne 22. 9. 2011, ko je že bil v postopku odstranitve iz države. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da če bi bil tožnik v izvorni državi resnično preganjan, bi morala biti vsa njegova dejanja usmerjena izključno v pridobitev mednarodne zaščite v zanj prvi varni državi, tega pa ni storil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - teža kaznivega dejanja - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka ni pravilno ugotavljala dejanskega stanja niti kolikor se nanaša na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in drugih konkretnih okoliščin na strani tožnika, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel tožnik kot obdolženi v navedeni kazenski zadevi strokovno obrambo z zagovornikom, izhajajoč iz stališča, da se zadevno kaznivo dejanje po 2. v zvezi s 1. odstavkom 194. člena KZ-1 glede na zagroženo kazen zapora do treh let uvršča med tako imenovana lažja kazniva dejanja.
ZGos člen 9, 10, 18, 18/1. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti člen 52, 52/2.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - gostinstvo - pogoji za opravljanje gostinskih storitev - spremljanje števila obiskovalcev v gostinskem obratu
Varnostnika sta v gostinskem lokalu zadolžena za zagotavljanje vzdrževanja reda in skrbita za varnost udeležencev v gostinskem obratu, njuna prisotnost pa ne pomeni, da je s tem zagotovljeno tekoče spremljanje trenutnega števila obiskovalcev gostinskega obrata.
Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je slednji dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so namreč fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tako ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - dejavnost zasebnega varovanja - varnostni tehnik - službena izkaznica
Ker zaposlenemu v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada - nepovratna sredstva - razvoj gozdov
Obrazec vloge, ki jo je tožnik vložil na podlagi javnega razpisa za ukrep povečane gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007 – 2013 za leto 2009 se razlikuje od dokumentacije, ki je bila del razpisne dokumentacije. V skladu z določbo 30. člena Zkme-1 pa je bilo treba vlogo vložiti v obliki, ki je predpisana s predpisom ali določena v javnem razpisu, v nasprotnem primeru jo je treba zavreči.
ZZDej člen 41, 42. ZUP člen 3, 214. ZJZP člen 44, 48, 54, 58.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - dopolnjevanje vloge - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že zgolj z vidika ZUP velja, da pristojni organ lahko zavrne oziroma pravilneje zavrže vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno, kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis. Pa tudi v tem primeru mora organ v zavrnilni odločbi utemeljiti, zakaj zaradi pomanjkljive vloge kandidata organ takšne vloge ni mogel vzeti v presojo (razen v primeru, ko je že zakonodajalec na določenem področju določil, da vlog ni mogoče dopolnjevati). V predmetnem javnem razpisu ni bilo navedeno, da bo organ štel vlogo za nepopolno in jo bo zavrgel, če kandidat ne bo predložil parafiranih in oštevilčenih listov na vsej dokumentaciji.
Med obvezne sestavine vloge je tožena stranka vključila tudi dokazilo o uporabi ordinacijskih prostorov na razpisanem krajevnem območju, „razen če predlagana ordinacija ni v prostorih OŠ“. Ta formulacija brez dvoma pomeni, da če je ordinacija v OŠ, katere lastnica je tožena stranka, ni potrebno dokazovati lastništva prostorov.
ZT-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/4, 3/5. ZGos člen 4, 4/3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - gostinska dejavnost - tržna dejavnost
Če podjetnik zgolj dodatno obdela hrano v smislu obdelave, predelave ali dodelave po ZT-1, a ne omogoča potrošniku uživati hrane v prodajalni ali pred njo, potem ne gre za gostinsko dejavnost.
Za katere dejavnosti je stranka registrirana, katera korita in kakšne stroje ali naprave ima v prodajalni ni bistveno, če upravni organ ob tem ni ugotovil, da stranka ne obdeluje ali predeluje hrane za prodajo zgolj v smislu ZT-1, in da gre za pripravo hrane v smislu ZGos v povezavi z ZT-1. Tega pa niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista ugotovila, niti poskušala argumentirati ob upoštevanju določila prvega stavka 4. odstavka 3. člena ZT-1.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Prosilec, ki želi dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov, mora posebne razloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljati že v upravnem postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč.
Iz Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev ne izhaja, da bi se pri ugotavljanju plačilne sposobnosti za plačilo storitev institucionalnega varstva upoštevali tudi prihranki, to ne izhaja niti iz poglavja VI navedene Uredbe, ki opredeljuje spremembe, ki vplivajo na višino oprostitve.
ZDT člen 23, 23/3. ZSS člen 29, 29/1. ZUP člen 237/2, 237/2-7.
državni tožilec - ocena tožilske službe - napredovanje v položaj svétnik - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijani akt ima take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena. Dokončni upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke, mora biti v tolikšni meri obrazložen v skladu z določili 1. odstavka 214. člena ZUP, da so iz njega razvidni tako zahtevki strank, kot njihove navedbe o dejstvih kot tudi v postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto ter razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in tudi razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15, 15/1, 15/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilne pravice - pogoji za izplačilo - vpis zemljišč v evidenci GERK - sprememba predpisa
Besedilo 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu je tako pred spremembo kot tudi po spremembi predpisa izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane določeno obdobje v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu.
odobritev pravnega posla - prednostna pravica do nakupa zemljišč - kmet mejaš - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Oba sprejemnika ponudbe sta kmeta, ki jima kmetijska dejavnost pomeni edino ali glavno dejavnost, nesporno pa je tudi, da zemljišče sama obdelujeta. Tako je glede na to, da je prodajalec za kupca določil B.B., saj je z njim sklenil pravni posel, tožena stranka navedeni pravni posel utemeljeno odobrila.
upravni spor - procesne predpostavke - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Osebe, ki niso bile stranke ali stranski udeleženci v upravnem postopku, ne morejo biti tožniki v upravnem sporu, če ne izpolnjujejo določenih pogojev. V predmetni zadevi ni sporno, da tožeča stranka v upravnem postopku ni sodelovala. Samo z zatrjevanjem pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu na podlagi javnega interesa, ki ga uresničuje tožeča stranka kot izvajalka javne službe po ZVKD-1, pa ni izkazala, da bi s tožbo uveljavljala svoje pravice ali pravne koristi; izvajanje nalog javne službe na podlagi predpisov namreč ne pomeni uveljavljanja pravic, temveč izvrševanje zakonskih pristojnosti.
ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. OZ člen 134, 177, 178. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1.
načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije - posamični upravni akt - drugo sodno varstvo
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije nima značaja posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika. V primeru pa, da načelno mnenje, ki določeno ravnanje označi za korupcijo, omogoča prepoznavo posameznika, ki naj bi navedeno dejanje storil, sta lahko izdaja in objava takšnega načelnega mnenja posamično dejanje ali akt državnega organa, ki lahko poseže v ustavne pravice posameznika. Vendar v obravnavanem primeru, kljub prepoznavi tožeče stranke v mnenju, ni mogoče uveljavljati sodnega varstva v upravnem sporu, ker je zagotovljeno učinkovito drugo sodno varstvo, in sicer pred rednim sodiščem splošne pristojnosti.
ZBPP člen 11, 11/3, 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSV člen 23. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Po sodni praksi je treba presežek vrednosti stanovanjske površine nad tisto, do katere sta posameznik in njegova družina upravičena, v vsakem primeru upoštevati pri presoji izpolnjevanja finančnega pogoja po določbah ZBPP. To velja tudi v primeru, če gre za stanovanjske površine enostanovanjske hiše, ki se je vsaj s preprostimi posegi ne da deliti.
Razlogi za odločitev, da tožniku ne gre pravica do odbitka DDV od omenjenih računov, niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z družbama, ki spadata med neplačujoče subjekte, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj ni predložil nobenih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.