Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - evidenca GERK - vpis v evidenco GERK
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do izplačila plačilnih pravic, ker površina posameznega GERK-a ni bila vpisana v evidenco GERK vsaj 10 mesecev.
V skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Družbeniki družbe pa imajo poleg poleg pravic (udeležbe na dobičku) tudi obveznosti (upravljanja družbe), skladno z določili ZGD. Glede na velikost poslovnega deleža v višini 30% je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe, upoštevaje pri tem zakonsko domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
evidentiranje parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - vložnik zahteve - možnost sodelovanja v postopku
Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.
Sodišče je v predhodnem postopku že odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka. Taka odločitev sodišča, ki je že postala pravnomočna, v obravnavani zadevi pomeni, da za odločanje o obnovi postopka na podlagi določbe 270. člena ZUP ni več podane procesne predpostavke za „ponovno“ odločanje. To nadalje pomeni, da je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (o dodelitvi koncesije) nezakonita že iz tega razloga in jo je bilo treba iz tega razloga tudi odpraviti. Sodišče je namreč pri svojem odločanju dolžno ves čas postopka paziti na zakonitost izpodbijanega akta, torej na njegovo zakonitost tudi v času izdaje sodbe, kar seveda pomeni, da v primeru, ko je odpadla pravna podlaga za obnovo postopka, ni dolžno, niti ne more presojati zakonitosti izpodbijane odločbe v času njene izdaje.
razrešitev s funkcije predsednika sodišča - nedovoljena obdelava osebnih podatkov zaposlenih - poseg v komunikacijsko zasebnost
Tožena stranka je na podlagi izvedenega postopka ocenila, da so podani pogoji za razrešitev predsednika sodišča po 1. točki 1. odstavka 64. člena ZS s tem, ker tožnik v zadevi sodne uprave ni ravnal v skladu s predpisi. S tem, da je tožnik odredil obdelavo pridobljenih telefonskih izpiskov tudi zaradi ugotavljanja medsebojnega telefonskega obveščanja, tudi zaradi odtekanja informacij s sodišča, ne da bi imel predhodno soglasje, je protipravno posegel v pravico zaposlenih do komunikacijske zasebnosti.
Odločitev o vpisu in izbrisu iz imenika odvetniških pripravnikov je upravna odločitev, zoper katero ni pritožbe, ima pa stranka pravico do upravnega spora na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker ima izpodbijana odločba tako bistvene pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti njene zakonitosti razen z vidika nezadostnosti obrazložite.
Predložena dokumentacija ne izkazuje, kdo je tožniku opravil zaračunane sporne storitve. Računi, s katerimi je slednji dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so namreč fiktivni. Izdajatelji spornih računov tudi niso imeli realnih možnosti za opravljanje zaračunanih storitev. Dokazi o nasprotnem tako ne obstojajo ne na strani izdajateljev računov, ne na strani tožnika.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da bi družba zaračunane dobave zanj tudi resnično opravila. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račune, saj tožnik na podlagi navedenih računov uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - odločanje po diskrecijski pravici - merila za izbiro - objava meril
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da ima minister za kulturo diskrecijsko pravico pri izbiri najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda. Ker je bila izbira najbolj primernega kandidata izmed tistih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v izključni pristojnosti ministra za kulturo, meril na osnovi katerih je bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat, ni bilo treba vnaprej (pred objavo javnega razpisa oz. potekom roka za prijavo na javni razpis) določiti in tudi ne (javno) objaviti.
ZDT člen 23, 23/3. ZSS člen 29, 29/1. ZUP člen 237/2, 237/2-7.
državni tožilec - ocena tožilske službe - napredovanje v položaj svétnik - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Izpodbijani akt ima take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki 2. odstavka 237. člena ZUP, posledično pa je tudi dejansko stanje ostalo pomanjkljivo ugotovljeno, ker so v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena. Dokončni upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke, mora biti v tolikšni meri obrazložen v skladu z določili 1. odstavka 214. člena ZUP, da so iz njega razvidni tako zahtevki strank, kot njihove navedbe o dejstvih kot tudi v postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le-to oprto ter razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in tudi razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku.
ZZDej člen 41, 42. ZUP člen 3, 214. ZJZP člen 44, 48, 54, 58.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoji - dopolnjevanje vloge - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Že zgolj z vidika ZUP velja, da pristojni organ lahko zavrne oziroma pravilneje zavrže vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno, kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis. Pa tudi v tem primeru mora organ v zavrnilni odločbi utemeljiti, zakaj zaradi pomanjkljive vloge kandidata organ takšne vloge ni mogel vzeti v presojo (razen v primeru, ko je že zakonodajalec na določenem področju določil, da vlog ni mogoče dopolnjevati). V predmetnem javnem razpisu ni bilo navedeno, da bo organ štel vlogo za nepopolno in jo bo zavrgel, če kandidat ne bo predložil parafiranih in oštevilčenih listov na vsej dokumentaciji.
Med obvezne sestavine vloge je tožena stranka vključila tudi dokazilo o uporabi ordinacijskih prostorov na razpisanem krajevnem območju, „razen če predlagana ordinacija ni v prostorih OŠ“. Ta formulacija brez dvoma pomeni, da če je ordinacija v OŠ, katere lastnica je tožena stranka, ni potrebno dokazovati lastništva prostorov.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - provizija za posredovanje pri nepremičnini - opis storitev na računu
Opisa storitev na računih sta pomanjkljiva ter ne omogočata identifikacije poslovnih dogodkov. Ustaljena sodna praksa je v zvezi s podatki, ki jih mora vsebovati račun, ki je podlaga za odbijanje DDV, stroga in zahteva, da so izpolnjeni vsi elementi, ki jih zakon določa. Ti pogoji so kogentne narave. Ker omenjena računa ne vsebujeta podatkov, ki jih predpisujeta 82. člen ZDDV-1 in 138. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, je že navedeno razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada - nepovratna sredstva - razvoj gozdov
Obrazec vloge, ki jo je tožnik vložil na podlagi javnega razpisa za ukrep povečane gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007 – 2013 za leto 2009 se razlikuje od dokumentacije, ki je bila del razpisne dokumentacije. V skladu z določbo 30. člena Zkme-1 pa je bilo treba vlogo vložiti v obliki, ki je predpisana s predpisom ali določena v javnem razpisu, v nasprotnem primeru jo je treba zavreči.
Prijavitelj na javni razpis mora izpolnjevati vse pogoje za kandidiranje na razpisu, ki so določeni v poglavju 5 in šele po ugotovitvi, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko strokovna komisija pristopi k vrednotenju vlog. Nepravilno izdelana analiza, za katero je natančno predpisano, kako se mora izdelati, se ne more šteti za nepopolno vlogo, da bi bilo treba prijavitelja pozivati na dopolnitev vloge v smislu, da naj analizo popravi tako, da bo ustrezala vnaprej znanim pogojem.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - dejavnost zasebnega varovanja - varnostni tehnik - službena izkaznica
Ker zaposlenemu v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15, 15/1, 15/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilne pravice - pogoji za izplačilo - vpis zemljišč v evidenci GERK - sprememba predpisa
Besedilo 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu je tako pred spremembo kot tudi po spremembi predpisa izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane določeno obdobje v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Slovenska Bistrica člen 12.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - višina nadomestila
Dodatno točkovanje po kriteriju izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih je po 12. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Slovenska Bistrica omejeno na zemljišča iz I. kakovostnega območja, kar je tudi po presoji sodišča ustavno skladno, saj upošteva, da določena območja in dejavnosti nudijo večjo možnost pridobivanja dohodka in se zato ta zemljišča višje ovrednoti tudi po tem kriteriju.
ZT-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/4, 3/5. ZGos člen 4, 4/3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - gostinska dejavnost - tržna dejavnost
Če podjetnik zgolj dodatno obdela hrano v smislu obdelave, predelave ali dodelave po ZT-1, a ne omogoča potrošniku uživati hrane v prodajalni ali pred njo, potem ne gre za gostinsko dejavnost.
Za katere dejavnosti je stranka registrirana, katera korita in kakšne stroje ali naprave ima v prodajalni ni bistveno, če upravni organ ob tem ni ugotovil, da stranka ne obdeluje ali predeluje hrane za prodajo zgolj v smislu ZT-1, in da gre za pripravo hrane v smislu ZGos v povezavi z ZT-1. Tega pa niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista ugotovila, niti poskušala argumentirati ob upoštevanju določila prvega stavka 4. odstavka 3. člena ZT-1.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Le v primeru, ko bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe oz. sklepa upravičenki. Zato v primeru, ko je tožnica kot izvajalec storitve opravila še druge storitve, ki niso v okviru obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, to ne more biti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oz. javnih sredstev.
Iz Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev ne izhaja, da bi se pri ugotavljanju plačilne sposobnosti za plačilo storitev institucionalnega varstva upoštevali tudi prihranki, to ne izhaja niti iz poglavja VI navedene Uredbe, ki opredeljuje spremembe, ki vplivajo na višino oprostitve.