evidentiranje parcelacije - zahteva za evidentiranje parcelacije - vložnik zahteve - možnost sodelovanja v postopku
Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti. V konkretnem primeru je bila zahteva podana na podlagi Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto in ker je navedena uredba akt državnega organa, je bila Direkcija za ceste Republike Slovenije na podlagi 3. člena ZDARS pooblaščena za vložitev zahteve za parcelacijo. 3. člen tega zakona v prvem odstavku namreč določa, da družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor in naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest.
imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - odločanje po diskrecijski pravici - merila za izbiro - objava meril
Iz določb ZZ in ZUJIK izhaja, da ima minister za kulturo diskrecijsko pravico pri izbiri najprimernejšega kandidata za imenovanje na mesto direktorja javnega zavoda. Ker je bila izbira najbolj primernega kandidata izmed tistih, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v izključni pristojnosti ministra za kulturo, meril na osnovi katerih je bil izbran najbolj strokovno usposobljen kandidat, ni bilo treba vnaprej (pred objavo javnega razpisa oz. potekom roka za prijavo na javni razpis) določiti in tudi ne (javno) objaviti.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
Tožnik v konkretnem primeru ni izkazal, da bi družba zaračunane dobave zanj tudi resnično opravila. Tožnik je tisti, ki mora izkazati, da so bile dobave njemu opravljene s strani tistega, ki mu je izdal račune, saj tožnik na podlagi navedenih računov uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme v davčnem postopku je na strani davčnega zavezanca.
Sodišče je v predhodnem postopku že odpravilo sklep o dovolitvi obnove postopka. Taka odločitev sodišča, ki je že postala pravnomočna, v obravnavani zadevi pomeni, da za odločanje o obnovi postopka na podlagi določbe 270. člena ZUP ni več podane procesne predpostavke za „ponovno“ odločanje. To nadalje pomeni, da je v tem upravnem sporu izpodbijana odločba (o dodelitvi koncesije) nezakonita že iz tega razloga in jo je bilo treba iz tega razloga tudi odpraviti. Sodišče je namreč pri svojem odločanju dolžno ves čas postopka paziti na zakonitost izpodbijanega akta, torej na njegovo zakonitost tudi v času izdaje sodbe, kar seveda pomeni, da v primeru, ko je odpadla pravna podlaga za obnovo postopka, ni dolžno, niti ne more presojati zakonitosti izpodbijane odločbe v času njene izdaje.
Tožnik bi se lahko uspešno skliceval na določbo drugega odstavka 122. člena SPZ samo v primeru, če bi gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo lokala in njegovo prizidavo (kar vse je dejansko izvedeno) že pridobil in bi bilo to nesporno med strankama. Ker pa tožnik brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja še ni etažni lastnik tega objekta, gre po določbi petega odstavka 67. člena SPZ za takšne posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Gradnja se namreč dotika sosednje stavbe oziroma stanovanjskega bloka (kar je poseg na skupni del stavbe – dotik s fasado), kjer je tudi tožnik sam etažni lastnik in gre s tem za spremembo razmerij med etažnimi enotami, za katero pa je potrebno 100 % soglasje vseh solastnikov.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Le v primeru, ko bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe oz. sklepa upravičenki. Zato v primeru, ko je tožnica kot izvajalec storitve opravila še druge storitve, ki niso v okviru obsega odobrene brezplačne pravne pomoči, to ne more biti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oz. javnih sredstev.
Prijavitelj na javni razpis mora izpolnjevati vse pogoje za kandidiranje na razpisu, ki so določeni v poglavju 5 in šele po ugotovitvi, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko strokovna komisija pristopi k vrednotenju vlog. Nepravilno izdelana analiza, za katero je natančno predpisano, kako se mora izdelati, se ne more šteti za nepopolno vlogo, da bi bilo treba prijavitelja pozivati na dopolnitev vloge v smislu, da naj analizo popravi tako, da bo ustrezala vnaprej znanim pogojem.
upravni spor - procesne predpostavke - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Osebe, ki niso bile stranke ali stranski udeleženci v upravnem postopku, ne morejo biti tožniki v upravnem sporu, če ne izpolnjujejo določenih pogojev. V predmetni zadevi ni sporno, da tožeča stranka v upravnem postopku ni sodelovala. Samo z zatrjevanjem pravnega interesa za vložitev tožbe v upravnem sporu na podlagi javnega interesa, ki ga uresničuje tožeča stranka kot izvajalka javne službe po ZVKD-1, pa ni izkazala, da bi s tožbo uveljavljala svoje pravice ali pravne koristi; izvajanje nalog javne službe na podlagi predpisov namreč ne pomeni uveljavljanja pravic, temveč izvrševanje zakonskih pristojnosti.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Prosilec, ki želi dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči iz zdravstvenih razlogov, mora posebne razloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči uveljavljati že v upravnem postopku pred organom za brezplačno pravno pomoč.
Razlogi za odločitev, da tožniku ne gre pravica do odbitka DDV od omenjenih računov, niso zgolj v dejstvu, da je tožnik sodeloval z družbama, ki spadata med neplačujoče subjekte, ampak v okoliščini, da ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj ni predložil nobenih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da je bila dobava njemu opravljena s strani tistega, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - provizija za posredovanje pri nepremičnini - opis storitev na računu
Opisa storitev na računih sta pomanjkljiva ter ne omogočata identifikacije poslovnih dogodkov. Ustaljena sodna praksa je v zvezi s podatki, ki jih mora vsebovati račun, ki je podlaga za odbijanje DDV, stroga in zahteva, da so izpolnjeni vsi elementi, ki jih zakon določa. Ti pogoji so kogentne narave. Ker omenjena računa ne vsebujeta podatkov, ki jih predpisujeta 82. člen ZDDV-1 in 138. člen Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost, je že navedeno razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za plačilne pravice - evidenca GERK - vpis v evidenco GERK
V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do izplačila plačilnih pravic, ker površina posameznega GERK-a ni bila vpisana v evidenco GERK vsaj 10 mesecev.
V skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra za izpolnitev neplačanih obveznosti izbrisane pravne osebe upnikom solidarno odgovarja njen aktivni družbenik. Družbeniki družbe pa imajo poleg poleg pravic (udeležbe na dobičku) tudi obveznosti (upravljanja družbe), skladno z določili ZGD. Glede na velikost poslovnega deleža v višini 30% je tožnik vsekakor imel možnosti vplivanja na poslovanje in upravljanje družbe, upoštevaje pri tem zakonsko domnevo iz osmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, da gre za aktivnega družbenika v primeru, če ima družbenik sam ali skupaj z osebami, ki so z njim ožje povezane, več kot 25 odstotkov glasovalnih pravic.
ZZZPB člen 6, 6b, 6f, 6f/1, 6f/1-5. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 2, 2/1, 2/1-3, 3, 3/4, 4. ZZDT člen 4, 4/8.
agencija za zagotavljanje dela - izbris agencije iz registra agencij za zagotavljanje dela - opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu - tuji delavci
Tožeča stranka, vpisana v register agencij za zagotavljanje dela, je vseskozi dolžna upoštevati zakonske in podzakonske pogoje za vpis v register in samo delovanje, za kar pa je bilo v spornem primeru ugotovljeno, da niso bili upoštevani. Dejstvo je namreč, da spisovno izkazano delavci niso izpolnjevali zakonskih pogojev (4. člen ZZDT), glede na to, da gre za tuje delavce, s tem pa so bili tudi izpolnjeni pogoji za izbris iz registra agencij.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 15, 15/1, 15/1-1.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilne pravice - pogoji za izplačilo - vpis zemljišč v evidenci GERK - sprememba predpisa
Besedilo 15. člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu je tako pred spremembo kot tudi po spremembi predpisa izplačilo plačilnih pravic vezalo na površine kmetijskih zemljišč, vpisane določeno obdobje v evidenci GERK pri posameznem kmetijskem gospodarstvu.
ZTZPUS člen 3, 4, 16. Uredba št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitev Uredbe št. 339/93 člen 2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
ukrep tržnega inšpektorja - skladnost proizvoda s tehničnimi zahtevami - neskladnost zakona z uredbo eu
Upravni organ ni pravilno uporabil materialnega prava, ker določil ZTZPUS in Pravilnika o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ni pravilno uporabil z določbami prava EU. V konkretnem primeru je primarno pravo EU, saj Uredba št. 765/2008 med drugim zagotavlja to, na kar se izpodbijana odločba nanaša, to pa je okvir za nadzor trga proizvodov zagotoviti z namenom, da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so varovanje zdravja nasploh, varnosti in zdravja pri delu, varstva potrošnikov, okolja in varnost. Po določbi 2. odstavka 288. člena prečiščene različice Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Uredba zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja. To pomeni, da bi morala tožena stranka neposredno uporabiti tudi določbe 2. člena Uredbe, ne pa 3. in 4. člen ZTZPUS. Poleg tega sodišče ugotavlja, da omenjene določbe ZTZPUS niso usklajene z določbo 2. člena Uredbe.
Deklarant mora carinsko deklaracijo izpolniti tako, da vsebuje vse podatke, ki so potrebni glede na izbrani postopek in priložiti vse dokumente, ki so potrebni za izvedbo carinskega postopka. Tožeča stranka je zaradi neizpolnitve pogojev za prepustitev blaga v določen carinski postopek iz b) točke 1. odstavka 146. člena CZ posledično nezakonito ravnala s carinskim blagom). Rok za obračun carinskega dolga, ki nastane na takšni podlagi, je pet let (4. odstavek 154. člena CZ) in v konkretnem primeru ta rok še ni potekel.
ZPKor člen 2, 2/1, 2/1-3. OZ člen 134, 177, 178. ZUS-1 člen 2, 4. ZPP člen 19, 19/1.
načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije - posamični upravni akt - drugo sodno varstvo
Načelno mnenje Komisije za preprečevanje korupcije nima značaja posamičnega akta, s katerim bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika. V primeru pa, da načelno mnenje, ki določeno ravnanje označi za korupcijo, omogoča prepoznavo posameznika, ki naj bi navedeno dejanje storil, sta lahko izdaja in objava takšnega načelnega mnenja posamično dejanje ali akt državnega organa, ki lahko poseže v ustavne pravice posameznika. Vendar v obravnavanem primeru, kljub prepoznavi tožeče stranke v mnenju, ni mogoče uveljavljati sodnega varstva v upravnem sporu, ker je zagotovljeno učinkovito drugo sodno varstvo, in sicer pred rednim sodiščem splošne pristojnosti.
ZTuj-1 člen 20, 20/1, 20/1-5, 93k, 93l, 93l/1, 93l/1-6.
vizum - zavrnitev izdaje vizuma družinskemu članu slovenskega državljana - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje
Če je zakonska zveza sklenjena izključno zaradi pridobitve vizuma, potem v takem primeru zakonska določba 5. alineje 1. odstavka 20. člena ZTuj-1 niti ne pomeni posega v pravico do združevanja družine, ampak gre zgolj za predpisan način uresničevanja te pravice.