Odločitev o vpisu in izbrisu iz imenika odvetniških pripravnikov je upravna odločitev, zoper katero ni pritožbe, ima pa stranka pravico do upravnega spora na podlagi 2. odstavka 2. člena ZUS-1.
Sodišče je tožbi ugodilo, ker ima izpodbijana odločba tako bistvene pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti njene zakonitosti razen z vidika nezadostnosti obrazložite.
vojni veterani - zahteva za priznanje statusa vojnega veterana - predhodni preizkus zahteve - procesne predpostavke - pravnomočno odločena stvar
O zahtevi tožnika za priznanje statusa vojnega veterana je že bila izdana zavrnilna odločba, dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenilo. Zato je odločitev upravnega organa, da se ponovna tožnikova zahteva za priznanje statusa vojnega veterana zavrže, pravilna.
ZT-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/4, 3/5. ZGos člen 4, 4/3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - gostinska dejavnost - tržna dejavnost
Če podjetnik zgolj dodatno obdela hrano v smislu obdelave, predelave ali dodelave po ZT-1, a ne omogoča potrošniku uživati hrane v prodajalni ali pred njo, potem ne gre za gostinsko dejavnost.
Za katere dejavnosti je stranka registrirana, katera korita in kakšne stroje ali naprave ima v prodajalni ni bistveno, če upravni organ ob tem ni ugotovil, da stranka ne obdeluje ali predeluje hrane za prodajo zgolj v smislu ZT-1, in da gre za pripravo hrane v smislu ZGos v povezavi z ZT-1. Tega pa niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ nista ugotovila, niti poskušala argumentirati ob upoštevanju določila prvega stavka 4. odstavka 3. člena ZT-1.
ZKme-1 člen 4, 4/2. Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 24i, 24i/1, 24i/1-4. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 5, 5/2, 23.
nepovratna sredstva - pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev - pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti - član kmetijskega gospodarstva
V postopku odločanja o zahtevi tožnice za pridobitev nepovratnih sredstev za podporo za mleko bi moral upravni organ med drugim ugotavljati tudi, kdo so člani tožničinega kmetijskega gospodarstva.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - dejavnost zasebnega varovanja - varnostni tehnik - službena izkaznica
Ker zaposlenemu v času inšpekcijskega pregleda še ni bila izdana službena izkaznica za opravljanje nalog varnostnega tehnika, ki bi dokazovala, da tožnica izpolnjuje pogoje, predpisane za opravljanje del varnostnega tehnika, je inšpekcijski organ utemeljeno štel, da zaposleni ne izpolnjuje pogojev iz 21. člena ZZasV in da torej tožnica v nasprotju z določbo petega odstavka 18. člena ZZasV opravlja dela in naloge varnostnega tehnika z osebo, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožnik v postopku ni izkazal s stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel z odškodninskim zahtevkom v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa druge stopnje
ZKme-1 je v obravnavanem primeru specialni predpis v razmerju do ZUS-1, zato se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov. Ker pristojni organ ni odločil o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storil na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče tožbi ugodilo in organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - nosilec infrastrukturne dejavnosti
Že v času veljavnosti EZ-B se je sodna praksa postavila na stališče, da se služnost v javno korist persoinificira v osebi, ki opravlja dejavnost, katere sestavni del je javna korist. Ustanavlja se zato v korist nosilca infrastrukturne dejavnosti kot subjekta z določeno lastnostjo upravljalca infrastrukture in ne kot določene osebe. Sodni praksi je sledila sprememba v EZ-C (vsakokratni izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja posamezne infrastrukture), pri čemer je mišljen konkreten, aktualni upravljalec infrastrukture. Določitev omejitve lastninske pravice v korist B. je torej po mnenju sodišča v skladu z določbami zakona.
Uredba Komisije (ES) št. 227/2006 z dne 9. 2. 2006 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo člen 1. CZS člen 12, 12/3.
carina - naknadni obračun carinskega dolga in dodatnih dajatev za sladkor - uvrstitev blaga v drugačno tarifno oznako - nehomogena mešanica - pregled blaga
Ko gre za nehomogeno mešanico, v kateri je pretežno kristalni sladkor (97,275%) v obliki grobih kristalov, posebna analiza za ugotovitev bistvenega elementa blaga ni potrebna. Da gre za nehomogeno mešanico je bilo namreč mogoče ugotoviti že pri vizualnem pregledu blaga.
Že v osnovnem besedilu javnega razpisa je bila višina sredstev javnega razpisa določena zgolj okvirno, zato naknadno znižanje teh sredstev ni nezakonito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti - osebnost obdolženca
Ob sicer (najprej) pravilni opredelitvi pojma načela pravičnosti pa se sodišče strinja s tožnikom, da upravni organ z ničemer ni obrazložil, kako je pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika (če jo sploh je), saj v odločbi ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Tako tudi ni razvidno, ali se je tožnik (kot Rom, brez poklica, brez izobrazbe, torej prava neuka stranka, kot sam zatrjuje) v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Določbo 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je treba razlagati v pomenu, da varuje posamezno nepremičnino oziroma kompleks nepremičnin oziroma prostor glede na namen oziroma funkcijo kot celoto. Okoliščina, da stanovanjsko naselje sestavljajo parcele z individualnimi stanovanjskimi hišami v lastnini fizičnih oseb - poleg zelenic ter povezovalnih poti, ki so v funkciji stanovanjskega naselja, v lastnini zavezanke - ni okoliščina, ki bi obstoj prostorskega kompleksa v smislu 4. tč. 1. odstavka 19. člena ZDen izključevala. Z vrnitvijo delov prostorskega kompleksa - poti, zelenic v naselju – bi bil bistveno okrnjen namen izrabe prostora, saj uporaba vseh delov prostorskega kompleksa za enak namen (v korist stanovalcev stanovanjskega naselja) ne bi bila več neovirana, tako kot pred vračilom.
ZDavP-2 člen 87, 87/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - predlog stranke za odlog davčne izvršbe - zavrženje predloga
Po določbah 87. člena ZDavP-2 se izvršba do odločitve o pritožbi odloži samo, če davčni organ oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Izvršbo v takšnem primeru davčni organ po izrecni zakonski določbi odloži uradoma, kar pomeni, da oceno opravi v vsakem primeru, odločbo oziroma sklep pa izda samo, če oceni, da je zavezanec lahko s pritožbo uspešen. Stranka po navedeni zakonski ureditvi nima ne pravice ne pravnega interesa za to, da predlaga odlog davčne izvršbe in da zahteva posebno odločitev o tem predlogu. Zato je prvostopenjski organ vlogo tožeče stranke kot zahtevo za takšno odločitev utemeljeno zavrgel.
ZDen člen 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11.
denacionalizacija - odškodnina - vrednost podržavljenega zemljišča - namembnost zemljišča ob podržavljenju - stavbno zemljišče
Upravnosodna praksa je sledila odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994, v kateri je sodišče razlogovalo, da so ob podržavljenju imela pravni status stavbnih zemljišč le tista zemljišča, ki so bila opredeljena kot stavbna v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje oziroma tista, ki jim je namembnost spremenil sam nacionalizacijski predpis.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok po dopolnjenem 26 letu starosti - dejansko preživljanje
Ko gre za otroka po dopolnjenem 26 letu starosti, zakon preživninske obveznosti staršev ne določa. Kljub temu, ob upoštevanju izkazane družinske solidarnosti, ZDoh-2 znižanje davčne osnove pod predpisanimi pogoji omogoča tudi za otroka, starejšega od 26 let. Priznanje olajšave je pogojeno z dejanskim prispevkom za preživljanje, ki pa ga tožnik ni izkazal.
obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja dovolj določno, da bi bila škoda na otrokovem zdravju zaradi cepljenja v konkretnem primeru izključena, oziroma da bi bilo tveganje, da bo utrpel zdravstveno okvaro zaradi cepljenja, bistveno manjše od tveganja, ki bi ga zanj predstavljala sama bolezen, ki bi lahko povzročila hujše posledice kot cepljenje. In ker je po mnenju sodišča vsakršna škoda na zdravju tudi že težko popravljiva, je treba zaključiti, da v konkretnem primeru nevarnost takšne škode zaradi cepljenja obstoji in da je zato zakonski pogoj verjetnosti nastanka težko popravljive škode izpolnjen.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija sklep o izločitvi uradne osebe, kar pomeni, da ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 in ga zato ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 18, 27, 27/1, 27/1-1, 27/1-2, 27/1-3. ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni spor - zastopnik javnega interesa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Ker gre za javni interes, je državni pravobranilec kot njegov zastopnik upravičen, da v primeru, ko oceni, da je odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči nepravilna, v korist javnega interesa poseže v pričakovano pravico prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči s tem, da sproži postopek presoje odločbe, s katero je ta dodeljena. Odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ni naravnano zgolj na pravico oziroma pravni interes prosilca, ampak je pri tem treba upoštevati tudi javni interes. Obrazložitev odločbe ni namenjena le prosilcu, njen namen je v zagotavljanju seznanitve z razlogi za odločitev same po sebi. Izpodbijana odločba pa ni tako obrazložena, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ za BPP odločitev sprejel.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa druge stopnje - procesne predpostavke
Sodišče je toženi stranki naložilo, da o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski sklep odloči v roku 3 mesecev od vročitve predmetne sodbe. Rok za odločitev o pritožbi je sodišče določilo ob upoštevanju zakonskega štirimesečnega roka za izdajo odločbe na drugi stopnji.
ZPP člen 81, 82. ZBPP člen 13, 13/1, 36, 36/3, 36/4.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - nujna brezplačna pravna pomoč - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
V tem upravnem sporu se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil. Za kaj takega ni podlage ne v tožnikovem ravnanju (vloženi tožbi, ki je bila takoj sposobna za obravnavo), niti v tožbi priloženem izvedenskem mnenju, ki je bilo izdelano za potrebe pravdnega postopka. Ugotovljena motnja namreč po presoji sodišča vpliva na tožnikovo sposobnost ocene, ali je nek postopek razumno začeti, ne pa na njegovo sposobnost izražanja volje in odločanja v skladu z zahtevami postopka. Zato ni razlogov, da bi sodišče za potrebe tega upravnega spora tožniku postavilo skrbnika oziroma začasnega zastopnika
Finančno stanje prosilca je bistvena okoliščina, ki vpliva na odločitev o dodelitvi BPP. Ta pogoj se upošteva tudi v primeru prošnje za nujno BPP, najkasneje takrat, ko mora prosilec naknadno dokazati izpolnjevanje vseh pogojev po ZBPP. Če jih ne, gre za neupravičeno prejeto BPP, ki jo je dolžan vrniti.