obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - rok za obnovo postopka - subjektivni rok
Organ prve stopnje je vsaj dne 11. 9. 2008 izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko začel postopek za obnovo postopka. Subjektivni rok za obnovo postopka namreč teče za organ od dneva, ko izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. V fazi predhodnega postopka, v katerem se odloča o procesnih pogojih za obnovo postopka, ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja okoliščina, ki se v predlogu navaja, kot razlog za obnovo postopka, ampak gre za presojo njene kvalificiranosti. To pomeni, da je pomembna presoja, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. Zadostuje že stopnja verjetnosti, ne pa gotovost o obstoju dejstev in dokazov. Presoja dejstev in dokazov je namreč stvar presoje v obnovljenem postopku. Subjektivni rok za obnovo postopka je tako pričel teči dne 30. 6. 2008 oziroma najpozneje 11. 9. 2008, ko je upravni organ prve stopnje prejel fotokopije posameznih strani dokumentov s skeniranim besedilom magistrske naloge docentke in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge tožnika.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51/5, 59, 59/1, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - obrazložitev prostega preudarka - kršitev pravil postopka
Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je v tožnikovem primeru, glede na vse ugotovljene individualne okoliščine tega primera štela, da je odločitev za omejitev gibanja nujna, še zlasti glede na to, da izpodbijani ukrep predstavlja poseg v tožnikove temeljne pravice, in ob dejstvu, da je tožnik neposredno ob prihodu v Republiko Slovenijo sam poiskal najbližjo policijsko postajo in takoj zaprosil za azil ter da je ob vložitvi prošnje na predpisanem obrazcu samoiniciativno izpovedal o odstopanjih v njegovih navedbah policistom glede opisa potovanja do Republike Slovenije od navedb glede opisa poti, ki ga je podal uradni osebi ob vložitvi prošnje.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZDLov-1 člen 74, 74/4, 74/4-9.
inšpekcijski ukrep - ukrep lovskega inšpektorja - odvzem trofej - naslovnik inšpekcijskega ukrepa - predhodni preizkus tožbe - poseg v pravico ali pravno korist - zavrženje tožbe
Organ je z izpodbijano odločbo odvzel lobanjo in rogovje jelena lovski družini in ne tožniku oziroma tožnik v tožbi ni pojasnil ali utemeljil, v čem je prizadet njegov pravni položaj oziroma pravno zavarovani zasebni interes z odvzemom trofeje omenjeni lovski družini. Tožnik tudi ni dokazoval, da je v skladu z določbo 4. odstavka 2. člena ZDLov-1 on upravljavec ali pooblaščenec upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je upravičen do pridobitve lastnine na divjadi, uplenjene v skladu z ZDLov-1 in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razrešitev z mesta predsednika sveta šole
Izpodbijana sklepa o razrešitvi predsednika Sveta zavoda OŠ in o imenovanju novega predsednika Sveta zavod OŠ nimata narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akta pa tudi nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Biti predsednik Sveta zavoda ni niti pravica niti ni neposredna, na zakon oprta pravna korist.
Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika o splošni maturi, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena navedenega Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).
napredovanje sodnika - položaj svetnika - pogoji za hitrejše napredovanje - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta - načelo zaslišanja stranke
V primeru, ko se sodni svet ne strinja z oceno sodniške službe, mora seznaniti stranko v postopku z vsemi svojimi zadržki, ki jih ima glede ocene sodniške službe, in ji dati možnost, da se do teh zadržkov izjasni.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo sorazmernosti
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik obravnavan zaradi prekrška, prav tako ni sporno, da je globo plačal takoj na kraju samem. Sporno pa je to, ali zgolj zaradi tega prekrška obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Pri presoji, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, je treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, le pravico potegovati se za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda, nima pa izključne pravice biti na to mesto tudi imenovan.
V upravnem spisu nahaja izrecna pisna izjava delodajalca, da delovno mesto vodje finančnega sektorja, ki ga je stranka z interesom opravljala od marca 2001 dalje, vključuje vodstvena in vodilna dela v podjetju. Navedena izjava je opremljena s podpisom in žigom podjetja. Ob takšnem potrdilu/izjavi delodajalca in ob odsotnosti nasprotnih dokazov, je tožena stranka pravilno zaključila, da stranka z interesom izpolnjuje tudi pogoj najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delih.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Davčni organ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanega plačilnega naloga in njegovega vročanja, ter posledično tudi ne pristojnosti za ugotavljanje, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov izdal.
koncesija - podaljšanje koncesije - igre na srečo - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
ZIS v 3. odstavku 3. člena določa, da o dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji dovoljenja in soglasij ter o zadevah iz 53., 81. in 5. odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti merila, ki so v nadaljevanju tega člena primeroma našteta. Tožena stranka je pri zavrnitvi prošnje upoštevala kriterij izkušenj in priporočil za prirejanje iger na srečo, kriterij dejavnosti, dosedanjega ravnanja in finančne bonitete pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb in kriterij izpolnjevanja davčnih, koncesijskih in drugih javno-finančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki. Ugotovila je, da je imela tožeča stranka bilančno izgubo, da je celotni kapital izkazoval negativno vrednost, da je kapitalsko neustrezna, da so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z blagajniškim poslovanjem, ker je vzpostavila dodatno tako imenovano interno blagajno ter da ima evidentirane zapadle neporavnane javno-finančne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - izdaja obveznic
Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. V konkretnem primeru sredstva, pridobljena z izdajo obveznic, niso bila uporabljena za poslovni namen in niso ustvarila prihodkov, zato se odhodki ne priznajo po 12. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb.
Zahteva tožnika za odobritev pravnega posla je že pravnomočno zavrnjena, zato si tožnik svojega položaja v postopku odobritve pravnega posla ne more več izboljšati, zaradi česar tudi nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je bil sklenjen med prodajalcem in kupcem.
Odločitev organa za BPP, da bi ponovno odločanje o prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči nasprotovalo institutu pravnomočnosti je pravilna in je zato zavrženje tožničine ponovne prošnje zakonito.
brezplačna pravna pomoč - stroški nasprotne stranke - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Glede na določbo 9. člena ZBPP, po kateri brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke, v konkretnem primeru upnika v izvršilni zadevi, je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožnica predlagala oprostitev plačila stroškov v zvezi z ugovorom kot edinim pravnim sredstvom
Ker v ZBPP ni določeno drugače, učinkuje oprostitev plačila sodne takse, tudi ko se o njej odloča v okviru postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, od dneva, ko je vložena vloga za oprostitev (1. odstavek 13. člena ZST-1), v konkretnem primeru pa je taksna obveznost za plačilo sodne takse za ugovor nastala z dnem njegove vložitve, to je dne 29. 8. 2011, torej pred vložitvijo prošnje.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - brat - skrb na podlagi sodbe sodišča - skrb na podlagi izročilne pogodbe
Ko gre za brata, je olajšavo za vzdrževanega družinskega člana mogoče uveljaviti, vendar le v primeru, če zavezanec zanj skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem 8. odstavka 115. člena ZDoh-2 ni mogoče razlagati tako, da lahko zahtevano sodbo sodišča nadomesti pogodba civilnega prava. S pogodbami namreč pravice do davčnih olajšav ni mogoče prenašati.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 23, 25. ZUP člen 171.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - gozdarska dejavnost - pretežno opravljanje gozdarske dejavnosti - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Zbornični prispevek je javnopravna dajatev, zato jo je mogoče odmeriti le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zato je ugotavljanje dejanskega stanja dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc.
ZBPP člen 11, 12, 14. ZSV člen 23. ZUP člen 8, 145, 145/1, 146, 146/1, 146/2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - načelo materialne resnice - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Tožnici v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnico pozval, naj se izjavi o vrednosti nepremičnine in o stanovanjski površini objekta, tožnice pa tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od Geodetske uprave RS.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe je sklep procesne narave, ki ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato z njim ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj in zato po 2. členu ZUS-1 ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu. Izpodbijani sklep pa tudi ni eden izmed sklepov v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama ni sporno, da vrednost nepremičnine, s katero tožeča stranka lahko razpolaga, znaša 45.000,00 EUR, kar presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 23. člena ZSV niso podani.