obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - rok za obnovo postopka - subjektivni rok
Organ prve stopnje je vsaj dne 11. 9. 2008 izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko začel postopek za obnovo postopka. Subjektivni rok za obnovo postopka namreč teče za organ od dneva, ko izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. V fazi predhodnega postopka, v katerem se odloča o procesnih pogojih za obnovo postopka, ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja okoliščina, ki se v predlogu navaja, kot razlog za obnovo postopka, ampak gre za presojo njene kvalificiranosti. To pomeni, da je pomembna presoja, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. Zadostuje že stopnja verjetnosti, ne pa gotovost o obstoju dejstev in dokazov. Presoja dejstev in dokazov je namreč stvar presoje v obnovljenem postopku. Subjektivni rok za obnovo postopka je tako pričel teči dne 30. 6. 2008 oziroma najpozneje 11. 9. 2008, ko je upravni organ prve stopnje prejel fotokopije posameznih strani dokumentov s skeniranim besedilom magistrske naloge docentke in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge tožnika.
ZMZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4, 51/5, 59, 59/1, 59/1-3. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - obrazložitev prostega preudarka - kršitev pravil postopka
Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je v tožnikovem primeru, glede na vse ugotovljene individualne okoliščine tega primera štela, da je odločitev za omejitev gibanja nujna, še zlasti glede na to, da izpodbijani ukrep predstavlja poseg v tožnikove temeljne pravice, in ob dejstvu, da je tožnik neposredno ob prihodu v Republiko Slovenijo sam poiskal najbližjo policijsko postajo in takoj zaprosil za azil ter da je ob vložitvi prošnje na predpisanem obrazcu samoiniciativno izpovedal o odstopanjih v njegovih navedbah policistom glede opisa potovanja do Republike Slovenije od navedb glede opisa poti, ki ga je podal uradni osebi ob vložitvi prošnje.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje - dovoljenje za prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo sorazmernosti
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik obravnavan zaradi prekrška, prav tako ni sporno, da je globo plačal takoj na kraju samem. Sporno pa je to, ali zgolj zaradi tega prekrška obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Pri presoji, ali obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, je treba upoštevati tudi načelo sorazmernosti.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - razrešitev z mesta predsednika sveta šole
Izpodbijana sklepa o razrešitvi predsednika Sveta zavoda OŠ in o imenovanju novega predsednika Sveta zavod OŠ nimata narave upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ne vsebujeta nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akta pa tudi nista bila izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Biti predsednik Sveta zavoda ni niti pravica niti ni neposredna, na zakon oprta pravna korist.
koncesija - podaljšanje koncesije - igre na srečo - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka
ZIS v 3. odstavku 3. člena določa, da o dodelitvi koncesije za prirejanje iger na srečo in njenem podaljšanju, izdaji dovoljenja in soglasij ter o zadevah iz 53., 81. in 5. odstavka 92. člena tega zakona odločata Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri čemer upoštevata zlasti merila, ki so v nadaljevanju tega člena primeroma našteta. Tožena stranka je pri zavrnitvi prošnje upoštevala kriterij izkušenj in priporočil za prirejanje iger na srečo, kriterij dejavnosti, dosedanjega ravnanja in finančne bonitete pravne osebe oziroma z njo povezanih oseb in kriterij izpolnjevanja davčnih, koncesijskih in drugih javno-finančnih obveznosti, ki jih imajo pravne osebe in njeni lastniki. Ugotovila je, da je imela tožeča stranka bilančno izgubo, da je celotni kapital izkazoval negativno vrednost, da je kapitalsko neustrezna, da so bile ugotovljene nepravilnosti, povezane z blagajniškim poslovanjem, ker je vzpostavila dodatno tako imenovano interno blagajno ter da ima evidentirane zapadle neporavnane javno-finančne obveznosti, ki jim je potekel rok plačila. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožeče stranke za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu.
napredovanje sodnika - položaj svetnika - pogoji za hitrejše napredovanje - vezanost sodnega sveta na oceno personalnega sveta - načelo zaslišanja stranke
V primeru, ko se sodni svet ne strinja z oceno sodniške službe, mora seznaniti stranko v postopku z vsemi svojimi zadržki, ki jih ima glede ocene sodniške službe, in ji dati možnost, da se do teh zadržkov izjasni.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Davčni organ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost in zakonitost v postopku o prekršku izdanega plačilnega naloga in njegovega vročanja, ter posledično tudi ne pristojnosti za ugotavljanje, ali je potrditev izvršljivosti pravilna, temveč je to dolžnost organa, ki je izvršilni naslov izdal.
Določitev postopka vpogleda kandidata v izpitno dokumentacijo in ugovora na oceno zaradi določil 87. člena Ustave in 1. odstavka 3. člena ZUP ne more zajemati bistvenih procesnih vidikov pravnega varstva pravic ali obveznosti kandidatov, ampak zgolj določena tehnična ali administrativna procesna opravila. To pa pomeni, da določba 1. odstavka 28. člena Pravilnika o splošni maturi, ki med drugim pravi, da državna komisija v sladu s šolskim koledarjem določi obdobje vpogledov v izpitno dokumentacijo, ne more imeti nobenega vpliva na presojo zakonitosti izpodbijanega akta, saj gre za bistveni del procesnega varstva pravice kandidata, ki ne more biti določena s podzakonskim aktom. Enako velja za določanje vpogleda v izpitno dokumentacijo v določilih 76. in 77. člena navedenega Pravilnika. Glede navedenih določil 1. odstavka 28. člena, 76. in 77. člena Pravilnika je torej sodišče uporabilo institut exceptio illegalis, saj je sodišče v skladu z določbo 125. člena Ustave vezano samo na ustavo in zakon, če podzakonski predpis ni v skladu z načelom legalitete (3. odstavek 153. člena Ustave).
Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, le pravico potegovati se za imenovanje na delovno mesto direktorja zavoda, nima pa izključne pravice biti na to mesto tudi imenovan.
V upravnem spisu nahaja izrecna pisna izjava delodajalca, da delovno mesto vodje finančnega sektorja, ki ga je stranka z interesom opravljala od marca 2001 dalje, vključuje vodstvena in vodilna dela v podjetju. Navedena izjava je opremljena s podpisom in žigom podjetja. Ob takšnem potrdilu/izjavi delodajalca in ob odsotnosti nasprotnih dokazov, je tožena stranka pravilno zaključila, da stranka z interesom izpolnjuje tudi pogoj najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih in vodilnih delih.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-6. ZDLov-1 člen 74, 74/4, 74/4-9.
inšpekcijski ukrep - ukrep lovskega inšpektorja - odvzem trofej - naslovnik inšpekcijskega ukrepa - predhodni preizkus tožbe - poseg v pravico ali pravno korist - zavrženje tožbe
Organ je z izpodbijano odločbo odvzel lobanjo in rogovje jelena lovski družini in ne tožniku oziroma tožnik v tožbi ni pojasnil ali utemeljil, v čem je prizadet njegov pravni položaj oziroma pravno zavarovani zasebni interes z odvzemom trofeje omenjeni lovski družini. Tožnik tudi ni dokazoval, da je v skladu z določbo 4. odstavka 2. člena ZDLov-1 on upravljavec ali pooblaščenec upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ki je upravičen do pridobitve lastnine na divjadi, uplenjene v skladu z ZDLov-1 in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - aktivni družbenik
Tožnik je v izvršilnih zadevah ugovore zoper izvršilne sklepe že uveljavljal sam, sodišče pa o njih še ni odločilo. Brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti „na zalogo“, torej za morebitni nadaljnji pravdni postopek, zato je v tej fazi postopka odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Če pa bo tožnik s svojimi ugovori uspel in bo zadeva prešla v pravdo, bi imel tožnik možnost v primeru kratkih rokov zahtevati nujno brezplačno pravno pomoč.
ZBPP člen 11, 12, 14. ZSV člen 23. ZUP člen 8, 145, 145/1, 146, 146/1, 146/2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - načelo materialne resnice - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Tožnici v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnico pozval, naj se izjavi o vrednosti nepremičnine in o stanovanjski površini objekta, tožnice pa tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od Geodetske uprave RS.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - zapisnik mejne obravnave - vsebina zapisnika
Dejansko stanje v zadevi je bilo nepopolno ugotovljeno, saj iz zapisnika o mejni obravnavi ne izhajajo vse relevantne okoliščine, ki bi jih organ v zapisniku moral ugotoviti.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ni razlogov, da bi se v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, ni večja od 10%. Ker podatki o spremljanju cen temeljijo na analizi javno dostopnih podatkov, sodišče meni, da so navedbe tožeče stranke, da odločitve ni mogoče preskusiti, neutemeljene in v delu, kjer v utemeljitev tožbenega zatrjevanja, da se je izhodišča vrednost zemljišča iz 4. člena Odloka povišala, navaja podatke o posledicah menjave valut, pavšalne.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - odločba o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del - javna korist
ZUreP-1 v prvem odstavku 101. člena ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (100. člen ZUreP-1); pri tem je treba upoštevati tudi, da javna korist ni izkazana že z izkazom razlastitvenega namena iz 93. člena ZUreP-1, kar iz slednjega izrecno izhaja, pač pa da morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da je v primeru, kadar odločba o uvedbi razlastitvenega postopka (še) ni bila izdana, treba izpolnjevanje navedenih pogojev ugotoviti v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.
Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste, namreč da se pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del mora ugotoviti temeljne vsebinske pogoje za uvedbo postopka razlastitve, čeprav formalno akta ni potrebno izdati. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v 3. odstavku 19. člena ZJC-B za izkaz javne koristi treba ugotoviti dodatno še, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - tujec - državljan Bosne in Hercegovine - dokazovanje vzajemnosti
Tožeča stranka kljub opozorilu tožene stranke, da iz navedb Ministrstva za pravosodje izhaja, da je brezplačna pravna pomoč državljanom BIH omogočena le v civilnih in gospodarskih zadevah, in pozivu, naj sodišču sporoči ali bo glede izpolnjevanja pogoja vzajemnosti (3. odstavek 10. člena ZBPP) podala zahtevo za takšno zaprosilo in o njeni vložitvi zahteve predloži ustrezno dokazilo, tega ni storila, zato je bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama ni sporno, da vrednost nepremičnine, s katero tožeča stranka lahko razpolaga, znaša 45.000,00 EUR, kar presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 23. člena ZSV niso podani.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - davek na motorna vozila - prodaja vozil
V obravnavani zadevi je sporno ali gre za oproščeno transakcijo znotraj Skupnosti v smislu 46. člena ZDDV-1. Tožnik bi poleg računa in namesto prevozne listine, kot je navedena v 1. odstavku 79. člena PZDDV-1 kot dokazilo, da je bilo blago odpeljano v drugo državo članico, lahko uporabil tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga, tega pa v obravnavanem primeru ni predložil, saj se sklicuje le na CMR. Obravnavani mednarodni prevozni listini (CMR) pa po mnenju sodišča ne vsebujeta vseh relevantnih podatkov, ki se nanašajo na sam prevoz blaga iz spornih računov. To pa so tisti podatki, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavami znotraj Skupnosti.