ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 36, 36/1, 36/1-4. Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje javnih zavodov člen 3.
letna nagrada direktorju javnega zavoda - soglasje Vlade k izplačilu nagrade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Soglasje iz 3. člena Sklepa Vlade RS o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato tudi s tožbo v upravnem sporu ni mogoče zahtevati njegove izdaje, niti ni mogoče izdaje takega soglasja nadomestiti s sodbo, izdano v upravnem sporu, tako kot to s tožbo zahteva tožnica.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - dividende - pripoznavanje prihodkov iz dividend - izvzem dividend - verodostojna knjigovodska listina - temeljnica
Temeljnica (kot notranja knjigovodska listina) brez izkazanih knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin za (pravilno) izkazovanje poslovnih dogodkov ne zadostuje.
V SRS 3.22 (2006) je urejeno pripoznavanje prihodkov iz dividend v izkazu poslovnega izida. Po tem standardu se prihodek iz tega naslova pripozna, ko imetnik finančne naložbe uveljavi oziroma pridobi pravico do plačila dividende. Pogoji za izvzem dividend iz davčne osnove in posledično vpliv na davčni izkaz pa so določeni v 18. členu ZDDPO-1. členu. Glede na navedeno določbo je možnost izvzema dividend iz davčne osnove vezana na obdobje, ko davčni zavezanec prejme dividende, in ne na čas, ko pridobi pravico do izplačila dividend.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - aktivni družbenik
Tožnik je v izvršilnih zadevah ugovore zoper izvršilne sklepe že uveljavljal sam, sodišče pa o njih še ni odločilo. Brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti „na zalogo“, torej za morebitni nadaljnji pravdni postopek, zato je v tej fazi postopka odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Če pa bo tožnik s svojimi ugovori uspel in bo zadeva prešla v pravdo, bi imel tožnik možnost v primeru kratkih rokov zahtevati nujno brezplačno pravno pomoč.
Zahteva tožnika za odobritev pravnega posla je že pravnomočno zavrnjena, zato si tožnik svojega položaja v postopku odobritve pravnega posla ne more več izboljšati, zaradi česar tudi nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločbo o odobritvi pravnega posla, ki je bil sklenjen med prodajalcem in kupcem.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - pridobitev premoženja oziroma prihodkov - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - poravnava
Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala, da bo sama nosila svoje stroške postopka in se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka, s tem pa je preprečila nastop subrogacije v korist države.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - davek na motorna vozila - prodaja vozil
V obravnavani zadevi je sporno ali gre za oproščeno transakcijo znotraj Skupnosti v smislu 46. člena ZDDV-1. Tožnik bi poleg računa in namesto prevozne listine, kot je navedena v 1. odstavku 79. člena PZDDV-1 kot dokazilo, da je bilo blago odpeljano v drugo državo članico, lahko uporabil tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga, tega pa v obravnavanem primeru ni predložil, saj se sklicuje le na CMR. Obravnavani mednarodni prevozni listini (CMR) pa po mnenju sodišča ne vsebujeta vseh relevantnih podatkov, ki se nanašajo na sam prevoz blaga iz spornih računov. To pa so tisti podatki, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavami znotraj Skupnosti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane sporne storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ni razlogov, da bi se v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, ni večja od 10%. Ker podatki o spremljanju cen temeljijo na analizi javno dostopnih podatkov, sodišče meni, da so navedbe tožeče stranke, da odločitve ni mogoče preskusiti, neutemeljene in v delu, kjer v utemeljitev tožbenega zatrjevanja, da se je izhodišča vrednost zemljišča iz 4. člena Odloka povišala, navaja podatke o posledicah menjave valut, pavšalne.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - javni razpis
Tožena stranka navaja, da so razlogi, zaradi katerih o pritožbi tožeče stranke v zakonskem roku ni bilo odločeno, veliko število nerešenih pritožb, nezadostno število zaposlenih, omejitve zaposlovanja in nadomeščanja v državni upravi ter raznovrstnost, kompleksnost in obsežnost zadev. Po presoji sodišča to niso razlogi, zaradi katerih bi bil molk upravičen. Iz navedb tožene stranke ne izhaja, da bi pritožbe tožeče stranke ne mogla reševati iz razlogov na strani slednje, iz spisne dokumentacije pa tudi ne izhaja, da bi za izdajo odločbe o pritožbi obstajali razlogi postopkovne narave. Razlogov organizacijske narave, ki jih tožena stranka zgolj našteva po njihovi vrsti, in na katere se le splošno ne pa z navedbo konkretnih dejstev in okoliščin sklicuje, pa sodišče ne more šteti kot razlog, zaradi katerega bi bil molk upravičen.
prednostna pravica pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov - odobritev pravnega posla - pogoji - upravičenec do prednostnega nakupa - status kmeta - predhodno vprašanje
Ker je bilo s pravnomočno odločbo upravne enote ugotovljeno, da tožniku statusa kmeta po določbi 24. člena ZKZ ni mogoče priznati, tožnik pa tudi ni zakupnik teh zemljišč, tožnik po 23. členu ZKZ ni prednostni upravičenec do nakupa zemljišč.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska pravda - sestava kazenskih ovadb
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da izgledi za uspeh v pravdni zadevi, na katero se prošnja nanaša, niso izkazani, saj tožnik v svoji vlogi dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo verjetnost izgleda na uspeh oziroma ki bi preizkus izgleda za uspeh sploh omogočalo, ni navedel.
Tožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na sestavo kazenskih ovadb. Podlaga za zavrnitev prošnje v tem delu ni nerazumnost kazenskega pregona, kot meni tožnik, temveč obseg pravne pomoči, ki se zagotavlja po določbah ZBPP.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 6, 11. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 14, 14/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - proizvodno vezana plačila - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal.
Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Pri omogočanju dostopa do brezplačne pravne pomoči se v skladu z določbami ZBPP in ZSV šteje, da je preživetje omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki v višini dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
davčna izvršba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba konkretno navesti težko popravljivo škodo in jo vsaj verjetno izkazati. Tožnik v tej zvezi le splošno navaja možnost likvidnostnih težav in posledično stečaja, ki pa je konkretno ne utemelji in ne izkaže. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso podani.
sofinanciranje iz javnih sredstev - smiselna uporaba določb ZUP - izredna pravna sredstva - obnova postopka
V zadevah prijav na javne razpise uporabe izrednih pravnih sredstev ne dopušča niti "smiselna uporaba upravnega postopka", saj je njihova uporaba namenjena ponovnemu odločanju o zadevah, o katerih je že dokončno ali celo pravnomočno odločeno, uporaba izrednih pravnih sredstev v postopkih dodeljevanja sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega proračuna, pa bi bila celo v nasprotju s samim namenom izrednih pravnih sredstev po določilih ZUP in bi se na ta način presegla uporaba pravil oziroma institutov upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP.
žrtev vojnega nasilja - pravice žrtve vojnega nasilja - doživljenjska mesečna renta - pridobitev pravice do rente - enakost pred zakonom
Člen 14 Ustave RS zagotavlja vsakomur enakost pred zakonom, z izpodbijano odločbo pa v to pravico ni bilo poseženo, saj določilo, da se priznanje pravice do mesečne rente veže na datum vložitve vloge, ne pomeni, da so zato upravičenci v neenakopravnem položaju.
Sodišče se strinja s tožnikom, da upravni organ z ničemer ni obrazložil, kako je pri svoji odločitvi upošteval osebnost samega obdolženca oziroma tožnika, saj v odločbi ni navedenih nobenih okoliščin, ki bi bile povezane z njegovo osebnostjo. Tako ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese.
upravni postopek - ugotavljanje vzajemnosti - pravice tujcev na nepremičninah - možnost udeležbe v postopku - bistvena kršitev pravil postopka
Obvestilo o poteku postopka in o možnosti, da postavlja vprašanja v zvezi s potekom postopka ni dovolj, tako kot po ustaljeni sodni praksi ni dovolj, da se stranki omogoči, da vpogleda upravne spise v zadevi. Tožnici bi morala biti še pred izdajo odločbe dana možnost, da se seznani z vsebino zadeve in z ugotovitvami upravnega organa ter da se ji na ta način v celoti zagotovi pravica do zaslišanja oziroma do izjave, ki se po določbah ZUP priznava strankam v postopku. Kot stranski udeleženec ima namreč tožnica v tem pogledu skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZUP enake pravice kot stranka, kot stranki pa ji mora biti dana možnost, da se seznani z uspehom dokazovanja ter izjavi o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4č, 4č/1, 4č/1-1, 4č/1-3. ZUP (1986) člen 191.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrednost podržavljenega zemljišča - sodoben trajni nasad - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravilen izračun vrednosti zemljišča in nasada je odvisen od odgovora na vprašanje, za kakšen sistem nasada je šlo pri predmetnem hmeljišču v času podržavljenja. V zadevi namreč ni sporno, da je zemljišče ob podržavljenju bilo kmetijsko zemljišče, na katerem so se ob podržavljenju nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja. Odgovor na vprašanja, ali je takšen nasad šteti za sodoben trajni nasad ali le za trajni nasad, pa je treba poiskati v pravilno in popolno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku.