davčna izvršba - začasna odredba - težko popravljiva škoda
V zahtevi za izdajo začasne odredbe je treba konkretno navesti težko popravljivo škodo in jo vsaj verjetno izkazati. Tožnik v tej zvezi le splošno navaja možnost likvidnostnih težav in posledično stečaja, ki pa je konkretno ne utemelji in ne izkaže. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso podani.
BPP se lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, če organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, če bo v nadaljevanju postopka postavitev izvedenca potrebna.
Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - izdaja obveznic
Med odhodke davčnega zavezanca se vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov. V konkretnem primeru sredstva, pridobljena z izdajo obveznic, niso bila uporabljena za poslovni namen in niso ustvarila prihodkov, zato se odhodki ne priznajo po 12. členu Zakona o davku od dobička pravnih oseb.
ZDDPO-1 člen 11, 20, 21, 22. ZDDPO-2 člen 11, 29, 30, 31.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - davčno priznani odhodki - član nadzornega sveta - plačana članarina Združenju članov nadzornih svetov - stroški storitev
Plačane članarine Združenju članov nadzornih svetov niso stroški, ki bi bili potrebni za poslovanje družbe, in jih zato ni mogoče upoštevati kot davčno priznan odhodek.
Glede stroškov storitev davčni organ (pravilno) ni upošteval (zgolj) tistih računov, ki nimajo nobenih prilog in iz katerih ni razvidno, za kakšne storitve gre in ali so bile sploh opravljene. Poročilo o opravljenih storitvah, ki ga je tožeča stranka priložila dodatnim pojasnilom oziroma pripombam na zapisnik in na katerega se sklicuje tudi v tožbi, ne pojasnjuje posameznih računov oziroma ne izkazuje povezave med posameznim računom in storitvijo iz poročila in zato ne zadošča za drugačno odločitev. Na drugačno odločitev tudi ne vpliva sklicevanje tožeče stranke na „splošno poslovno prakso“, še posebej če gre za prakso, ki je v nasprotju s predpisi.
V postopku za določitev zaščitene kmetije so bili upoštevani vsi trije zakonski kriteriji (kriterij lastništva, kriterij zahtevanih površin in kriterij gospodarske celote), zato je pravilna odločitev o določitvi tožnikove kmetije za zaščiteno.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/3, 36, 36/1, 36/1-4. Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje javnih zavodov člen 3.
letna nagrada direktorju javnega zavoda - soglasje Vlade k izplačilu nagrade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Soglasje iz 3. člena Sklepa Vlade RS o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato tudi s tožbo v upravnem sporu ni mogoče zahtevati njegove izdaje, niti ni mogoče izdaje takega soglasja nadomestiti s sodbo, izdano v upravnem sporu, tako kot to s tožbo zahteva tožnica.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - brat - skrb na podlagi sodbe sodišča - skrb na podlagi izročilne pogodbe
Ko gre za brata, je olajšavo za vzdrževanega družinskega člana mogoče uveljaviti, vendar le v primeru, če zavezanec zanj skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem 8. odstavka 115. člena ZDoh-2 ni mogoče razlagati tako, da lahko zahtevano sodbo sodišča nadomesti pogodba civilnega prava. S pogodbami namreč pravice do davčnih olajšav ni mogoče prenašati.
Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč člen 6, 11. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 člen 14, 14/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - proizvodno vezana plačila - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - vris GERK-ov
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal.
Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje.
ZBPP člen 11, 12, 14. ZSV člen 23. ZUP člen 8, 145, 145/1, 146, 146/1, 146/2.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - načelo materialne resnice - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Tožnici v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal, ne da bi tožnico pozval, naj se izjavi o vrednosti nepremičnine in o stanovanjski površini objekta, tožnice pa tudi ni seznanil s potekom ugotovitvenega postopka, torej s podatki pridobljenimi od Geodetske uprave RS.
Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev je VURS dala pooblastila, da sama ovrednoti posamezno prednostno merilo in ji je zato treba dopustiti pri tem prosto presojo.
Koncesionar mora izpolnjevati pogoje za opravljanje dejavnosti ob prijavi in v trenutku, ko je izbran za koncesionarja in ne šele, ko bo začel z opravljanjem dejavnosti.
Razlogi za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV so v okoliščini, da tožnik ni izkazal, da je navedena družba (izdajatelj računa) zaračunane storitve zanj tudi resnično opravila, saj davčnemu organu ni predložil verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Dokazno breme v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
ZKGZ člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/1-2, 23, 25. ZUP člen 171.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - zbornični prispevek - gozdarska dejavnost - pretežno opravljanje gozdarske dejavnosti - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Zbornični prispevek je javnopravna dajatev, zato jo je mogoče odmeriti le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zato je ugotavljanje dejanskega stanja dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc.
dohodnina - član uprave - plačilo članu uprave - osebni prejemek
Delovanje tožnika kot člana uprave dovolj jasno sledi iz sklenjenih pogodb in izdanih računov, od katerih se trije celo nanašajo na nagrado za poslovodenje. Ker je tožnik dejansko opravljal funkcijo člana uprave, je pravilna izpodbijana odločitev, to je obdavčenje opravljenih storitev kot osebnih prejemkov tožnika.
ZBPP člen 33, 34, 34/2. ZUP člen 9, 9/1, 237, 237/2, 237/2-3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka bi, preden je sprejela svojo odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev izjemne BPP, tožniku morala dati možnost, da se izjavi o vseh ugotovljenih dejstvih, ki so pravno pomembna za odločitev in izhajajo iz podatkov v listinah upravnega spisa, kot tudi iz listin, pridobljenih na podlagi 33. člena ZBPP. Ker tega ni storila, je podana bistvena kršitev pravil postopka v smislu prvega odstavka 9. člena v povezavi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP.
DDV - dodatna odmera DDV - oprostitev plačila DDV - davek na motorna vozila - prodaja vozil
V obravnavani zadevi je sporno ali gre za oproščeno transakcijo znotraj Skupnosti v smislu 46. člena ZDDV-1. Tožnik bi poleg računa in namesto prevozne listine, kot je navedena v 1. odstavku 79. člena PZDDV-1 kot dokazilo, da je bilo blago odpeljano v drugo državo članico, lahko uporabil tudi pisno izjavo o prevozu blaga v drugo državo članico, ki jo podpiše prevzemnik blaga, tega pa v obravnavanem primeru ni predložil, saj se sklicuje le na CMR. Obravnavani mednarodni prevozni listini (CMR) pa po mnenju sodišča ne vsebujeta vseh relevantnih podatkov, ki se nanašajo na sam prevoz blaga iz spornih računov. To pa so tisti podatki, na podlagi katerih se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavami znotraj Skupnosti.
razlastitev - pripravljalna dela v postopku razlastitve - parcelacija - odločba o dovolitvi izvedbe pripravljalnih del - javna korist
ZUreP-1 v prvem odstavku 101. člena ne pogojuje izdaje odločbe o določitvi pripravljalnih del s predhodno izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka. Vendar pa je navedeno določbo treba razlagati v pomenu, da morajo biti pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del ugotovljeni vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka (100. člen ZUreP-1); pri tem je treba upoštevati tudi, da javna korist ni izkazana že z izkazom razlastitvenega namena iz 93. člena ZUreP-1, kar iz slednjega izrecno izhaja, pač pa da morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 92. člena tega zakona. To pa pomeni, da je v primeru, kadar odločba o uvedbi razlastitvenega postopka (še) ni bila izdana, treba izpolnjevanje navedenih pogojev ugotoviti v postopku za izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del.
Po mnenju sodišča ne more veljati drugače niti za posebni razlastitveni postopek, urejen v 19. členu ZJC-B za obstoječe ceste, namreč da se pred izdajo odločbe o dovolitvi pripravljalnih del mora ugotoviti temeljne vsebinske pogoje za uvedbo postopka razlastitve, čeprav formalno akta ni potrebno izdati. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je v 3. odstavku 19. člena ZJC-B za izkaz javne koristi treba ugotoviti dodatno še, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi - dejavnost kreiranja embalaže
Na strani tožnika je podan subjektivni element, saj gre za neobičajno poslovno prakso, kljub njegovemu zatrjevanju, da je ravnal povsem skladno s poslovnimi običaji. Računi, s katerimi je dokazoval pravico do odbitka vstopnega DDV, so fiktivni. Izdajatelji spornih računov niso imeli kadrovskih in drugih materialnih pogojev za opravljanje zaračunanih dobav oz. storitev. Tožnik o svojih poslovnih partnerjih ni ničesar vedel, ni imel predračunov oz. pisnih ponudb za obravnavane storitve. V danem primeru gre za navidezne posle, tožnik pa drugega tudi ni dokazal.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4č, 4č/1, 4č/1-1, 4č/1-3. ZUP (1986) člen 191.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrednost podržavljenega zemljišča - sodoben trajni nasad - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravilen izračun vrednosti zemljišča in nasada je odvisen od odgovora na vprašanje, za kakšen sistem nasada je šlo pri predmetnem hmeljišču v času podržavljenja. V zadevi namreč ni sporno, da je zemljišče ob podržavljenju bilo kmetijsko zemljišče, na katerem so se ob podržavljenju nahajale hmeljske žičnice in sadike hmelja. Odgovor na vprašanja, ali je takšen nasad šteti za sodoben trajni nasad ali le za trajni nasad, pa je treba poiskati v pravilno in popolno izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov in specifikacij, za katere prvostopenjski organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa predvsem očita, da ne razpolaga z verodostojno poslovno dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so bile zaračunane sporne storitve resnično opravljene s strani izdajatelja računov. Iz objektivnih okoliščin prvostopenjski organ zaključuje, da je tožnik vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti ter mu zato odbitek vstopnega DDV iz tega naslova ne gre.
ZDen člen 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč uporabljenih za gradnjo v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ni razlogov, da bi se v Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč izhodiščna vrednost zemljišča spremenila, saj razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po Odloku, ni večja od 10%. Ker podatki o spremljanju cen temeljijo na analizi javno dostopnih podatkov, sodišče meni, da so navedbe tožeče stranke, da odločitve ni mogoče preskusiti, neutemeljene in v delu, kjer v utemeljitev tožbenega zatrjevanja, da se je izhodišča vrednost zemljišča iz 4. člena Odloka povišala, navaja podatke o posledicah menjave valut, pavšalne.