Temelj za izplačilo škode ni neposredna ocena škode na posameznem kmetijskem gospodarstvu oziroma GERKu, temveč to, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oziroma GERK uvrščeno v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP.
Sankcije iz 152. člena ZGO-1 se primarno izreče investitorju oziroma lastniku nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti po lastniku zemljišča, na katerem je takšna gradnja oziroma objekt.
ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/4, 267, 267/1, 267/2, 267/3.
inšpekcijski nadzor - ukrep gradbenega inšpektorja - obnova upravnega postopka - predhodno vprašanje - zavrženje predloga za obnovo postopka
Status zemljišča, na katerem so zgrajeni objekti, ni bil pravno odločilna okoliščina za izdajo inšpekcijske odločbe, zato tudi ne more pomeniti predhodnega vprašanja.
Na podlagi 121. člena ZDavP-2 velja zavarovanje do dneva izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti. Na podlagi 122. člena ZDavP-2 se zavarovanje ne more sprostiti, dokler davčna obveznost, za izpolnitev ali plačilo katere je bilo to zavarovanje predloženo, ne ugasne, ali dokler bodoča davčna obveznost še lahko nastane. Ko davčna obveznost ugasne ali ne more več nastati, davčni organ zavarovanje nemudoma sprosti (prvi odstavek). Če izpolnitev ali plačilo davčne obveznosti delno ugasne ali v določenem delu ne more več nastati, se zagotovljeno zavarovanje na zahtevo upravičene osebe delno sprosti, razen če zadevni znesek tega ne opravičuje (drugi odstavek). Sodišče je v predmetni zadevi presojalo ali so podani predhodno navedeni zakonski pogoji za sprostitev zavarovanja. Namen instituta začasnega zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti je v tem, da se zavaruje izpolnitev bodoče terjatve in kot izhaja iz 121. člena in 122 člena ZDavP-2 traja dokler davčna obveznost ne ugasne oziroma ne more več nastati. Naveden namen je še toliko bolj poudarjen v primeru, kot je obravnavani, ko se zaradi višine davčnega dolga (več kot 50.000,00 EUR) utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 248/2015 z dne 15. 11. 2017, točka 17).
V postopku, ki ureja spremembo gradbenega dovoljenja, je mogoče izdati odločbo, ki se omeji na predlagane spremembe le, če te spremembe niso takšne, da bi bilo treba opraviti presojo, ali je PGD izdelan v skladu s prostorskim aktom oziroma lokacijskimi pogoji in izdati novo gradbeno dovoljenje.
Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je načrt arhitekture, ki se nanaša na arhitektonsko oblikovanje objekta, katerega del je tudi oblika njegove strehe.
rudarska pravica - vloga za pridobitev rudarske pravice - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je pri vodenju upravnega postopka pridobila mnenje Geološkega zavoda, kjer je navedeno, da količina snovi, ki je na razpolago, ne izpolnjuje zahteve po dovolj zalogah. Vendar pa iz spisa ni razvidno, da bi bilo to strokovno mnenje pred izdajo odločbe tožniku poslano v izjavo, da bi lahko že tedaj navajal vse ugovore, ki jih je imel sedaj prvič priložnost navajati v tožbi zoper odločbo. Šele v tožbi je tožnik lahko zoper odločbo navedel vse dejanske in pravne ugovore zoper stališče tožene stranke, da je izkopana količina snovi premajhna. Tožnik je imel šele v upravnem sporu možnost oporekati uporabi državnega programa gospodarjenja z mineralnimi surovinami ter uveljavljati ugovor, da je pri istih predpisih bilo možno dodeliti koncesijo kljub majhni količini odkopanih snovi in da naj bi nekaterim bila podeljena rudarska pravica kljub manjši količini izkoriščanja mineralnih surovin. Pri vodenju postopka je šlo za kršitev naćela zaslišanja stranke.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - strah - članstvo v legitimni politični stranki - preganjanje - resna škoda
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot razlog za vložitev prošnje za mednarodno zaščito navedel članstvo v politični stranki SRS. Zgolj članstvo v opozicijski politični stranki samo po sebi namreč še ne utemeljuje strahu pred preganjanjem na katerikoli izmed navedenih zakonskih oziroma konvencijskih podlag za priznanje mednarodne zaščite in tudi opis dogodkov, kot ga je podal tožnik, nima elementov preganjanja v smislu ZMZ-1.
Odločilnega pomena za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito je predvsem to, da tožnik ni navedel, kaj konkretno bi se oziroma kaj se je prav njemu zgodilo, zakaj naj bi bil prav on konkretno preganjan, tako da manjkajo konkretni dogodki, ki bi se individualno nanašali prav na tožnika in torej posledično temu tudi ni utemeljen njegov strah pred morebitnim bodočim preganjanjem v primeru, če bi se tožnik vrnil v svojo izvorno državo Srbijo. Zato se sodišče strinja s toženo stranko, da v tožnikovem primeru niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 11/1, 20, 20/1, 20/1-č.
napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - dokazno breme - podobni primeri
Tudi okoliščina, da je povzetek tožničinih prispevkov objavljen v zborniku, ne more izpodbiti predmetne odločitve, saj ta objava ne izkazuje, ne da je šlo dejansko za mednarodni posvet ali konferenco, ne da je na njej tožeča stranka izvedla referat.
ZGO-1 člen 66, 66/1. ZPNačrt člen 15, 15/4, 38, 39, 39/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - osončenje - požarna varnost - dostop do javne ceste - prostorski akt - skladnost projekta s prostorskim aktom
Že zakonodajalec je predvidel, da občina lahko sprejme občinski podrobni prostorski načrt, ne da bi pred tem sprejela občinski prostorski načrt. Zato prostorske sestavine veljajo do uveljavitve občinskega prostorskega načrta skladno z določbami prvega odstavka 96. člena ZPNačrt).
mednarodna zaščita - statusa begunca - subsidiarna zaščita - zavrnitev prošnje - utemeljen strah pred preganjanjem - politično prepričanje kot razlog preganjanja - uporaba jezika - obrazložitev odločbe - protispisnost
Če prevodi v slovenski jezik obstajajo, bi morala tožena stranka v obrazložitvi odločbe vsebino teh dokumentov navesti in se opredeliti, ali vsebino sprejema ali pa je ne sprejema. Odločba je tako v ključnem delu tako neobrazložena, da se je ne da preizkusiti.
ZUP določa, da se postopek vodi v slovenskem jeziku, kar pomeni, da če se upravna odločba opredeljuje do nekega dokumenta, ki je v tujem jeziku, bi moral biti tudi ta dokument preveden v slovenski jezik, saj se sicer take odločbe ne da preizkusiti. Če upravni organ torej nek dokument šteje kot dokaz, pa četudi dokazu po vsebini ne sledi, vendar se do njega opredeli, pomeni, da je treba poskrbeti za prevod takega dokaza v slovenski jezik. Tožena stranka informacij o stanju v izvorni državi, vloženih s strani tožeče stranke v angleškem jeziku, ni obravnavala kot nepopolno vlogo v tem smislu, da bi stranko pozvala, da jo mora prevesti v slovenski jezik.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - odstop tožbe pristojnemu sodišču - civilnopravni spor - društvo
Razmerje med toženo stranko kot zvezo društev in tožečo stranko kot njeno članico oziroma spor glede njenega članstva v zvezi je civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1. V obravnavani zadevi gre torej za civilnopravni spor, in sicer gre za "drugo civilnopravno razmerje" iz 1. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), o katerem odloča pravdno sodišče.
pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odmera odškodnine - obdobje, za katero se priznava odškodnina
Za ponovni vpis tožnika bi moral poskrbeti upravni organ, ko je prejel dopis ministrstva, s katerim mu je bilo sporočeno, da je Vrhovno sodišče RS odpravilo odločbo o zavrnitvi sprejema tožnika v državljanstvo RS in mu naložilo naj zaradi uskladitve evidenc obvesti RSP in Urad za tujce. Tožnik se ni mogel sam ponovno vpisati v RSP, saj za to ni imel podlage in je ostal izbrisan.
Ihtiološke raziskave, študije in monitoringi so del vsebine poročila o vplivih na okolje in dodatka za presojo sprejemljivosti. Za preverjanje njihove ustreznosti morajo biti zato dostopne upravnemu organu, ki odloča v zadevi in s tem tudi tožniku kot stranskemu udeležencu v postopku.
Načelo zaslišanja stranke je eno od temeljnih načel upravnega postopka. Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (drugi odstavek 9. člena ZUP). Stranka pa se lahko o dejstvih in okoliščinah izjavi le v primeru, če se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev ter če ima možnost razbrati, v kakšnem smislu bo določeno dejstvo pravno relevantno.
Možnost izjave ne pomeni samo izjave o tem, ali je določen zapis (ne)resničen, temveč obsega tudi pravico stranke, da navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njenemu uspehu v postopku. To pravico pa lahko učinkovito izkoristi le, če ve, v kakšnem kontekstu bodo dejstva uporabljena in kakšne dodatne okoliščine bi lahko v zvezi z njimi navedla.
namakalni sistem - soglasje lastnika - stranski udeleženec v upravnem postopku - načelo zaslišanja stranke v postopku
Ustavnoskladno je treba razlagati določbe ZKZ v pomenu, da se predlog za uvedbo zasebnega namakalnega sistema lahko vloži (le), če se z uvedbo strinjajo vsi lastniki kmetijskih zemljišč na predvidenem območju namakalnega sistema in vsi lastniki zemljišč dovodnega omrežja oziroma da je soglasje lastnikov dovodnih zemljišč treba pridobiti do izdaje odločbe. Ureditev zato terja vključitev v postopek tudi lastnike zemljišč dovodnega omrežja kot stranskih udeležencev.
EZ-1 člen 365, 365/5. Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (2009) člen 13.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije
Proizvodna naprava tožnika ni obratovala zato je podan razlog za odvzem deklaracije.
Pri razlagi tožene stranke gre za ustavno neskladno razlago 24.a člena ZVrt, ker ni nobenega razloga za to, da bi se za varovanje otrok v okviru vrtca dopuščalo izvajanje te dejavnosti v poslovnem prostoru, medtem ko to ne bi enako veljalo tudi za varuhe predšolskih otrok, za katere je po očitno zmotnem stališču tožene stranke obvezno, da izvajajo svojo dejavnost izključno le v stanovanjskem prostoru, saj navedeno pomeni brez kakršnekoli dejanske oziroma realne podlage bistveno strožje in neenako obravnavanje dejavnosti varuhov predšolskih otrok, kot taiste dejavnosti varstva predšolskih otrok v okviru vrtcev.
ZMZ-1 člen 51. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje vloge - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja
Toženka se ni konkretno opredelila do tožnikovih osebnih izkušenj, ki bi skupaj s podatki iz člankov, na katere se tožnik sklicuje, smiselno lahko pomenile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v primeru predaje Republiki Bolgariji. Prav tako se ni konkretno opredelila do člankov, ki jih je tožnik predložil, katerih vsebine niti ni povzela niti se ne nahajajo v upravnem spisu. Navedla je zgolj to, da članki govorijo negativno glede stanja prosilcev in ne nakazujejo na obstoj sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite. Zgolj navedba, da je toženka pridobila informacije s strani Državne agencije za begunce v Bolgariji, očitno ne pomeni toženkine opredelitve do vseh okoliščin, pomembnih za odločitev. Toženka se na ta način ni niti formalno opredelila do vseh predloženih listinskih dokazov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2(n), 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/4. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - pridržanje za namen predaje - nevarnost pobega - nesodelovanje v postopku - begosumnost - nezakonit vstop
Glede razlage nedoločnega pravnega pojma oziroma standarda "znatne nevarnosti pobega" in s tem podlage za izrek izpodbijanega ukrepa pridržanja tožnika tudi po presoji sodišča ne more sama po sebi zadoščati zgolj ugotovitev, da je bil tožnik predhodno že obravnavan v drugi državi članici EU in da tam (še) ni zaprosil za mednarodno zaščito, saj je glede na samo ureditev po Uredbi Dublin III razumljivo, da se je prosilec pred prihodom v zadevno državo članico nahajal v drugi državi članici, saj se ravno zato postopek za predajo odgovorni državi članici po Uredbi Dublin III tudi prične. Osebe pa se samo zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III, ne sme pridržati.
Ker mora po Uredbi Dublin III obstajati znatna nevarnost, da bo oseba pobegnila, po presoji sodišča (med strankama nesporno) dejstvo, da je bil tožnik s strani policije predhodno že obravnavan na Hrvaškem in da tam ni zaprosil za mednarodno zaščito, samo po sebi ne izkazuje znatne nevarnosti pobega oziroma tožnikove begosumnosti. Tožnik je na obravnavi tudi pojasnil, da je ves čas dosedanjega trajanja postopka in tudi s policisti zgledno sodeloval in podajal resnične izjave ter predložil svoje osebne dokumente, in sicer potni list, osebno izkaznico in vozniško dovoljenje, navedene okoliščine pa nikakor ne kažejo na tožnikovo nesodelovanje v postopku. Zato sodišče ne sprejema naziranja tožene stranke, da navedene okoliščine izkazujejo razlog za tožnikovo begosumnost v smislu 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2.
Na znatno nevarnost pobega tožnika oziroma njegovo begosumnost po presoji sodišča tudi ne kaže njegovo nezakonito prehajanje državnih meja, niti dejstvo, da v Sloveniji nima možnosti bivanja. Sodišče je že večkrat opozorilo, da je tak način prehajanja mej za begunce tipičen, saj številni meje legalno niti ne bi mogli prestopiti. Poleg tega sodišče še pripominja, da je po 1. alineji 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 nedovoljen vstop v državo zgolj milejša oblika okoliščin, ki lahko kaže na begosumnost, ki bi lahko le pogojno in skupaj še z drugimi okoliščinami, vodila do sklepanja o begosumnosti. Drugih razlogov, iz katerih bi bilo treba tožnika pridržati, na primer zaradi dvoma v njegovo identiteto ali varnostnih zadržkov pa tožena stranka v izpodbijanem sklepu niti ne navaja, zaradi česar tudi tožnikovo pridržanje na podlagi določil 2. odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi s 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.
Zakon o splošnem upravnem postopku člen 110, 110/3, 214, 214/1. ZUJIK člen 94, 94/5, 114.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obrazložitev akta
Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ki so izdani v zvezi s postopkom javnega razpisa, in s tem v zvezi tudi, ali je toženka ustrezno obrazložila svojo odločitev o zavrnitvi sofinanciranja tožničinega projekta, s katerim se je prijavila na javni razpis. Sodna kontrola v teh postopkih je tako omejena na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi.
Pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo oziroma pojasnili v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu.