Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 29, 214, 236. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 145.
carina - zahteva za vračilo uvoznih dajatev - povezane osebe - vrnitev preveč plačane carine - carinska vrednost - naknadna uskladitev transakcijske cene - transferne cene
V obravnavanem primeru gre za vprašanje dopustnosti naknadne uskladitve transakcijske cene s sklicevanjem na novo transferno ceno in ne za uveljavljanje vračila preveč plačane carine zaradi nepravilne carinske vrednosti v carinskih deklaracijah ob sprostitvi v prost promet. Carinske deklaracije, na katere se nanaša obravnavani zahtevek, so bile namreč vložene kot redne deklaracije. Iz njih ne izhaja, da bi bila deklarirana vrednost določena kot začasna vrednost, kot to zatrjuje tožnica, pač pa so bili v deklaracijah navedeni dokončni podatki, skladno s temi podatki se je tudi določila carinska vrednost blaga. Popravek dejansko plačane ali plačljive cene prodajalca blaga v prid kupca bi bilo zato dopustno upoštevati pri določitvi carinske vrednosti v skladu z 29. členom CZS zgolj pod pogoji 145. člena Izvedbene uredbe, ki pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, kot sta pojasnila oba upravna organa.
Sodišče v upravnem sporu ne preverja medsebojne skladnosti različnih podzakonskih aktov, saj gre v prvi vrsti za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe. Tožnika bi zato morala navesti konkretne razloge, iz katerih izpodbijana odločba ni skladna s tem ali onim podzakonskim aktom, za katere zatrjujeta medsebojno neusklajenost.
Ravnanje toženke, ki je pri obračunu komunalnega prispevka upoštevala gradbeno parcelo, določeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, je v skladu z določbami ZPNačrt in Pravilnika.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt, to je stavbišče, in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.
Pri izračunu komunalnega prispevka mora organ pri odmeri v prvi vrsti upoštevati parcelo, kot je (oziroma če je) določena. V tem pogledu je treba upoštevati četrti odstavek 127. člena ZGO-1B, po katerem se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja določen pod gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
ZZNPOB člen 15, 15/1, 16. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - obrazložitev odločbe - izdaja dovoljenja - pogoj za izdajo dovoljenja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Vključitev vložnika zahteve za izdajo dovoljenja za izvajanje postopkov OBMP v javno zdravstveno službo ni šele predmet postopka za izdajo tega dovoljenja, temveč je njegovo (predhodno) vključenost v javno zdravstveno službo treba razumeti kot pogoj za izdajo dovoljenja.
Zaradi drugačnih materialnopravnih stališč je toženka svojo odločitev oprla izključno na razloge, ki se nanašajo na organizacijo oz. dostop do javne zdravstvene službe, in po povedanem niso pomembni za odločitev. Tožnik ima zato prav, da izpodbijana odločba sploh nima razlogov o okoliščinah, ki so po zakonski ureditvi - torej po 15. in 16. členu ZZNPOB - pomembne za odločitev, kar pomeni, da se je ne da preizkusiti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - služnostni upravičenec
Med strankama ni sporno, da ima tožnik vknjiženo osebno služnost užitka na nepremičninah iz izpodbijane odločbe, tudi na garaži št. z ID št. .... S tem tožnik ustreza navedeni opredelitvi neposrednega uporabnika in s tem zavezanca za plačilo NUSZ, po drugi strani pa zaradi služnosti lastnik nepremičnine stanovanja nima pravice (torej pravne možnosti) uporabe garaže in ga zato ni mogoče šteti za zavezanca.
Tožena stranka o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa še ni odločila, zato pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu še niso izpolnjeni. Tožba je vložena prezgodaj, zato je sodišče skladno z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - statusa begunca - preganjanje - vrnitev v izvorno državo - načelo zaslišanja strank - več zahtevkov
Ni pojasnjeno, ali bi tožnik v primeru, če bi bil vrnjen v izvorno državo sedaj, ko spopad nedvomno poteka, bil v nevarnosti, da bi bil mobiliziran v vojsko, sicer bi mu v nasprotnem primeru grozila pregon ali kazen, in ni pojasnjeno, ali bi v tem primeru lahko njegovo služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev.
ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-1. ZDavP-2 člen 126, 126/2.
davčna izvršba - izbris gospodarske družbe - sodni register - vročanje - vročanje aktivnim družbenikom - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbnikov.
Osebno vročitev je šteti kot uvodno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, zato pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v postopku davčne izvršbe.
denacionalizacija - pravočasna zahteva - sprememba vrednosti - razlaga predpisa - prekluzivni rok - odškodnina
Z razlago 26. člena ZDen-B, ki bi upravičencu, ki je za zmanjšanje vrednosti nepremičnine izvedel šele po poteku roka iz tega člena - onemogočal vložitev zahtevka, se odreka sodno varstvo pričakovanega lastninskega upravičenja.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) - preuranjena zahteva - izčrpanje domačih pravnih sredstev
Za ponovno zastopanje se šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvedensodno poravnavanje sporov.
davek na promet nepremičnin - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - namen zakona
Iz obravnavane zadeve izhaja, da je tožnica vložila napoved za odmero DPN v zvezi s Sodno poravnavo zaradi razdružitve solastnine na nepremičninah.
Pri tem pa v zadevi naj ne bi bil sporen prenos tožničine lastninske pravice in njena odplačnost. V takšnem položaju pa je po presoji sodišča treba upoštevati določilo 5. alineje tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 ter preveriti, ali so sploh podani pogoji za obdavčitev takšne transakcije. ZDPN-2 namreč skladno s omenjeno določbo podvrže obdavčitvi le promet s tistim delom nepremičnine, ki presega lastniški delež posameznega solastnika in ki ga je posamezni solastnik dobil plačanega. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku, kot je to izrecno izpostavilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svoji nedavni sodbi X Ips 54/2017 z dne 16. 5. 2018. Za to pa je najprej treba ugotoviti morebiten obstoj takšnega presežka.
dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - poslovni delež v gospodarski družbi
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh‑2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
upravni spor - obnova postopka - ustavitev postopka
Zaradi napake pri odpošiljanju tožbe in sodbe ter preverjanju povratnic, predlagatelju obnove ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Predlagatelj obnove se na to napako ni mogel sklicevati v prejšnjem postopku. Predlog za obnovo ima vse potrebne sestavine in je bil vložen pravočasno.
Tožnik se sprva ni odzval na predlog za obnovo postopka, v njegovi zadnji vlogi pa pravi, da je nadaljevanje zadeve nesmiselno in da ne bo podajal nadaljnjih stališč v predmetni zadevi, zato sodišče šteje, da je tožnik umaknil tožbo in je posledično sodišče postopek obravnavanja tožbe s sklepom ustavilo.
ZJN-3 člen 9, 9/8. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-5, 237/2-7.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - dokazni predlog - obrazložitev - listina, sestavljena v tujem jeziku - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Med strankama ni sporna opustitev predložitve slovenskega prevoda listine pristojnega direktorata Evropske komisije z dne 26. 4. 2013, sestavljene v tujem jeziku. Prav tako med strankama ni sporno, da se Ministrstvo v prvostopni odločbi tudi ni opredelilo do tožnikovih dokazanih predlogov za izvedbo dokazov s poizvedbami pri Agenciji za energijo, Upravi Republike Slovenije za jedrsko varnost in Energetski zbornici Slovenije, za katere drugostopni organ v svoji obrazložitvi navaja zgolj to, da njihova izvedba "ni potrebna, saj je Ministrstvo ugotovilo vsa za odločitev potrebna dejstva za določitev materialne resnice, saj je pri svoji odločitvi izhajalo iz revidiranega Letnega poročila tožnika za leto 2016".
Pri izpodbijani odločbi ne gre za zavrnilno odločbo, kot nepravilno navaja drugostopna odločba. Zato se kot utemeljen izkaže tudi tožbeni očitek glede pomanjkljive, nerazumljive in nejasne obrazložitve obeh odločb upravnih organov prve in druge stopnje, da je tako onemogočen njun preizkus, tako z vidika pravilnosti, kot tudi zakonitosti sprejete odločitve o tožnikovem statusu naročnika po določbah ZJN-3 in tudi o njegovi pritožbi zoper odločitev Ministrstva.
Z golim zanikanjem ugotovitev inšpekcijskega organa tožnik ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem je izpodbijana odločba osnovana, ni uspel v ničemer izpodbiti, niti omajati.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - resna škoda - subjekt preganjanja - nedržavni subjekt
Tožnikove navedbe v postopku v zvezi s samimi razlogi preganjanja so pavšalne. Dejanja preganjanja bi namreč moral bolj konkretizirano navesti. Glede na njegove navedbe v prošnji in na osebnem razgovoru se sodišče strinja z zaključkom toženke v izpodbijani odločbi, da razlogi, ki jih je navedel za zapustitev izvorne države, ne predstavljajo razlogov za resno ogroženost.
ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 64, 491. ZUP člen 261, 261/2.
dobiček iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - obnova postopka
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS
Dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar pomeni, da niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - zaščita pred preganjanjem - tiralica
Tisto, kar tožnik pojmuje kot preganjanje, to je kazenski postopek zoper njega, ni preganjanje iz političnih razlogov. Ni mogoče izhajati iz stališča, da je kazenski postopek zoper tožnika posledica arbitrarnega in politično pogojenega postopka. Zgolj vložena obtožnica še ne pomeni, da je bila njena vložitev vzročno posledično povezana s tožnikovim političnim delovanjem
davčna izvršba - stroški postopka - pritožba - stroški pritožbenega postopka - pritožbeni uspeh - uspeh v postopku - odvetniška tarifa
Stališče toženke, da je zavezanec za davek upravičen „le do enih stroškov postopka“, ni pravilno, saj nima podlage v 79. členu ZDavP-2. Tretji odstavek 79. člena ZDavP-2 namreč določa, da gredo tudi stroški pravnega zastopanja in strokovne pomoči v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek. Med strankama ni spora o tem, da se je postopek končal ugodno za tožnika, cit. zakonsko določilo pa ne pravi, da bi bil zavezanec za davek ob tem upravičen do „le enih stroškov postopka“, kot je to formuliral drugostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi. Nasprotno, zakon govori o „stroških davčnega postopka“, torej v množini, pri čemer pa jih nato eksemplifikativno našteva. Ob upoštevanju tudi različne vsebine vloženih pravnih sredstev, sodišče sodi, da je tožnik upravičen do povračila priglašenih stroškov za vse vložene pritožbe.
dostop do informacij javnega značaja - stranski udeleženec - varstvo osebnih podatkov
Po mnenju sodišča bi bilo pri presoji, ali je podana katera od zatrjevanih izjem po ZDIJZ za dostop do zahtevanih podatkov, v konkretnem primeru treba upoštevati tudi (subjektivno) mnenje prizadetega tožilca oziroma tožilke glede razkrivanja podatkov o njegovem imenu in priimku v fazi predkazenskega postopka. To pomeni, da bi morala toženka tožilca oziroma tožilce, na katere se zahtevani podatki nanašajo, vključiti v pritožbeni postopek1. To velja še toliko bolj, ker je toženka bistveno spremenila argumentacijo in stališča iz prvostopenjske tožnikove odločbe in pritožbi prosilca ugodila ter mu omogočila dostop do zahtevanih podatkov.