Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 7, 7/4.
Pogoj, ki izhaja iz določb javnega razpisa in Uredbe o izvajanju podukrepa „pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete“ iz programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014 do 2020, določa, da mora imeti mladi kmet ob oddaji vloge na javni razpis poravnane vse davčne obveznosti (oziroma te po uredbi ne smejo presegati 50 EUR). Drugih obveznosti do države ali občine javni razpis ali uredba ne omenjata. Med te pa tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti tudi obveznosti iz naslova socialnega varstva, kot pravilno pojasnjuje tožnik, saj bi se s takšno razlago širil pogoj predhodnega plačila davkov, določen v javnem razpisu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijanje občinskega odloka - zavrženje tožbe
Sodišče je tožbo zavrglo, saj Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Ajdovščina (v izpodbijanem delu) ne predstavlja akta iz četrtega odstavka 5. člena ZUS-1. Iz vsebine izpodbijanih določb namreč izhaja, da gre za splošen akt - predpis, ki ga je sprejel občinski svet kot organ lokalne samoupravne skupnosti v izvrševanju svojih normativnih pristojnosti in ki vsebuje splošne in abstraktne norme, ki se nanašajo na (še) nedoločen krog naslovnikov in nedoločeno število primerov. Pri čemer je iz njihove vsebine tudi dovolj jasno razvidno, da te norme za svoj pravni učinek na konkretno osebo v konkretnem primeru potrebujejo še nadaljnje delovanje občinskih organov, s katerim bodo šele konkretizirane.
ZZNPOB člen 15, 15/1, 16. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - obrazložitev odločbe - izdaja dovoljenja - pogoj za izdajo dovoljenja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Vključitev vložnika zahteve za izdajo dovoljenja za izvajanje postopkov OBMP v javno zdravstveno službo ni šele predmet postopka za izdajo tega dovoljenja, temveč je njegovo (predhodno) vključenost v javno zdravstveno službo treba razumeti kot pogoj za izdajo dovoljenja.
Zaradi drugačnih materialnopravnih stališč je toženka svojo odločitev oprla izključno na razloge, ki se nanašajo na organizacijo oz. dostop do javne zdravstvene službe, in po povedanem niso pomembni za odločitev. Tožnik ima zato prav, da izpodbijana odločba sploh nima razlogov o okoliščinah, ki so po zakonski ureditvi - torej po 15. in 16. členu ZZNPOB - pomembne za odločitev, kar pomeni, da se je ne da preizkusiti.
Komisija je pri odločanju izhajala iz dejstva, da je bil tožnik dvakrat spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj, pri čemer je upoštevala tudi, da je v obeh primerih kazniva dejanja storil kot sodnik, ter da je bil kasneje s te funkcije razrešen, kar pomeni, da tovrstnih kaznivih dejanj objektivno ne more več ponavljati, da pa ni mogoče povsem izključiti možnosti storitve drugih kaznivih dejanj. Ker so kriteriji iz 88. člena KZ-1 našteti primeroma, po mnenju sodišča ni v nasprotju s predpisi, če je tožena stranka kot kriterij pri odločanju uporabila tudi naravo kaznivih dejanj, saj je to, glede na pomen sodniške funkcije tudi povsem razumno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - služnostni upravičenec
Med strankama ni sporno, da ima tožnik vknjiženo osebno služnost užitka na nepremičninah iz izpodbijane odločbe, tudi na garaži št. z ID št. .... S tem tožnik ustreza navedeni opredelitvi neposrednega uporabnika in s tem zavezanca za plačilo NUSZ, po drugi strani pa zaradi služnosti lastnik nepremičnine stanovanja nima pravice (torej pravne možnosti) uporabe garaže in ga zato ni mogoče šteti za zavezanca.
mednarodna zaščita - statusa begunca - preganjanje - vrnitev v izvorno državo - načelo zaslišanja strank - več zahtevkov
Ni pojasnjeno, ali bi tožnik v primeru, če bi bil vrnjen v izvorno državo sedaj, ko spopad nedvomno poteka, bil v nevarnosti, da bi bil mobiliziran v vojsko, sicer bi mu v nasprotnem primeru grozila pregon ali kazen, in ni pojasnjeno, ali bi v tem primeru lahko njegovo služenje vojaškega roka vključevalo kazniva dejanja ali dejanja, ki spadajo med razloge za izključitev.
volilna pravica - lokalne volitve - pritožba - občinski svet - določanje kandidatov - aktivna legitimacija - varstvo ustavnih pravic
Tožnik ni bil predstavnik kandidature kandidata za župana niti ni bil določen za predstavnika kandidata za župana. Ker iz 100. člena Zakona o lokanih volitvah, ki ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s potrditvijo mandatov, izhaja, da je krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev pritožbe (na občinski svet), omejen ter da je po tej določbi to lahko le vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov, je po presoji sodišča občinski svet odločil pravilno, ko je ugotovil, da pritožbe ni vložila upravičena oseba.
ZVis člen 55, 56. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 214.
šolstvo - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - ponovna izvolitev - zavrnitev
Tožnik količinskega pogoja bibliografije za zadnje volilno obdobje, to je pogoja iz drugega odstavka 73. člena Meril, ne izpolnjuje, zato pogojev za ponovno (šesto) izvolitev v isti naziv, to je v naziv asistenta, ne izpolnjuje.
ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-1. ZDavP-2 člen 126, 126/2.
davčna izvršba - izbris gospodarske družbe - sodni register - vročanje - vročanje aktivnim družbenikom - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo njegove terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbnikov.
Osebno vročitev je šteti kot uvodno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, zato pretrga tek zastaranja pravice do izterjave v postopku davčne izvršbe.
varstvo volilne pravice - lokalne volitve - tožba zaradi molka organa
Po prejemu pravnomočne sodbe št. I U 2509/2018-12 z dne 8. 1. 2019 tožena stranka ni ponovno odločila v ponovljenem postopku v predpisanem tridesetdnevnem roku iz 4. odstavka 64. člena ZUS-1 o tožnikovi pritožbi zoper odločitev Občinske volilne komisije Občine Č., ki bi lahko vplivala na podelitev mandatov, ki jo je tožnik vložil kot samostojni kandidat za župana in kandidat na listi C. na lokalnih volitvah 18. 11. 2018, tako da bi mu izdala in vročila upravni akt z vsemi predpisanimi sestavinami odločbe, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi izrecni zahtevi, zato je sodišče tožbi ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo, da izda in tožniku vroči nov upravni akt.
ZDoh-2 člen 93, 98, 98/1, 99, 99/1. ZGD-1 člen 491.
dobiček iz kapitala - poslovni delež v gospodarski družbi - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - ugotavljanje davčne osnove - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) - preuranjena zahteva - izčrpanje domačih pravnih sredstev
Za ponovno zastopanje se šteje svetovanje in zastopanje v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodišči ter institucijami, ustanovljenimi za izvedensodno poravnavanje sporov.
Tožnik kot razlog, zaradi katerega zaproša za dovolitev zadrževanja v Republiki Sloveniji, navaja svojo etnično pripadnost ter dejstvo, da v domačem kraju B. nima več doma, niti sorodnikov, ki bi ga podpirali. Hkrati poudarja svoje dolgoletno odsotnost iz Nigerije in ponovni vzpon odcepitvenih skupin, ki želijo v regiji ustanoviti samostojno državo Biafro. Sodišče pritrjuje upravnima organoma obeh stopenj, da iz navedb, ki jih je tožnik podal v postopku ter iz v postopku predloženih in pridobljenih informacij o izvorni državi ne izhaja, da bi bilo tožnikovo življenje ali njegova svoboda v Nigeriji ogrožena zgolj iz razloga, ker je pripadnik plemena Igbo ter zato, ker je dalj časa odsoten iz države (po njegovih navedbah od leta 2008) in ker nima več sorodnikov oziroma socialnega zaledja.
Da bi bil tožnik podpornik oziroma privrženec Biafre, pa v postopku ni navajal. Iz informacij o izvorni državi prav tako ne izhaja, da tožnik zaradi svoje etnične pripadnosti ne bi mogel računati na pomoč policije in drugih javnih institucij. Zgolj dejstvo, da je tožnik pripadnik plemena Igbo, glede na v postopku pridobljene informacije o izvorni državi še ne predstavlja grožnje za tožnikovo življenje oziroma njegovo svobodo ali izpostavljenost mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju.
Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (2004) člen 31b, 31b/1, 31b/4, 31č, 31č/1.
pripravništvo - strokovni izpit - delovne izkušnje - zaposlitev v Republiki Sloveniji - tujec - doktor dentalne medicine
Če je delavec zaključil izobraževalni program, ki ne izpolnjuje pogojev izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, se določi opravljanje dodatnega izpita ali dodatnih izpitov, ki bi jih delavec moral opraviti, da bi izobraževalni program po vsebini in poteku ustrezal slovenskemu izobraževalnem programu. Določi se strokovno področje dodatnega izpita ali strokovno področje dodatnih izpitov, rok za njegovo ali njihovo opravo in izobraževalni zavod, kjer se dodatni izpiti ali izpit opravljajo.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RS
Dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar pomeni, da niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
ZDoh-2 člen 98, 98/1. ZGD-1 člen 64, 491. ZUP člen 261, 261/2.
dobiček iz kapitala - dohodek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - obnova postopka
Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2. V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
Z golim zanikanjem ugotovitev inšpekcijskega organa tožnik ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem je izpodbijana odločba osnovana, ni uspel v ničemer izpodbiti, niti omajati.
davčna izvršba - stroški postopka - pritožba - stroški pritožbenega postopka - pritožbeni uspeh - uspeh v postopku - odvetniška tarifa
Stališče toženke, da je zavezanec za davek upravičen „le do enih stroškov postopka“, ni pravilno, saj nima podlage v 79. členu ZDavP-2. Tretji odstavek 79. člena ZDavP-2 namreč določa, da gredo tudi stroški pravnega zastopanja in strokovne pomoči v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek. Med strankama ni spora o tem, da se je postopek končal ugodno za tožnika, cit. zakonsko določilo pa ne pravi, da bi bil zavezanec za davek ob tem upravičen do „le enih stroškov postopka“, kot je to formuliral drugostopenjski davčni organ v izpodbijani odločbi. Nasprotno, zakon govori o „stroških davčnega postopka“, torej v množini, pri čemer pa jih nato eksemplifikativno našteva. Ob upoštevanju tudi različne vsebine vloženih pravnih sredstev, sodišče sodi, da je tožnik upravičen do povračila priglašenih stroškov za vse vložene pritožbe.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - družinski član slovenskega državljana - izvrševanje kazenskih dejanj
Tožnica je bila v RS pravnomočno obsojena za 13 kaznivih dejanj. Tako je ugotovitev prvostopnega organa, da pri tožnici obstaja sum, da bo njeno prebivanje v RS povezano z izvrševanjem kaznivih dejanj, po presoji sodišča pravilna.
upravni spor - obnova postopka - ustavitev postopka
Zaradi napake pri odpošiljanju tožbe in sodbe ter preverjanju povratnic, predlagatelju obnove ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Predlagatelj obnove se na to napako ni mogel sklicevati v prejšnjem postopku. Predlog za obnovo ima vse potrebne sestavine in je bil vložen pravočasno.
Tožnik se sprva ni odzval na predlog za obnovo postopka, v njegovi zadnji vlogi pa pravi, da je nadaljevanje zadeve nesmiselno in da ne bo podajal nadaljnjih stališč v predmetni zadevi, zato sodišče šteje, da je tožnik umaknil tožbo in je posledično sodišče postopek obravnavanja tožbe s sklepom ustavilo.