ZPP člen 108, 108/4, 137, 137/1, 137/2, 146, 146/1. ZUS-1 člen 31, 31/2.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Tožnik v postavljenem roku niti do izdaje tega sklepa, ni imenoval pooblaščenca za sprejemanja pisanj v Republiki Sloveniji, kot mu je to naložilo sodišče v sklepu. Sodišče je zato tožbo tožnika ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v povezavi z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1, zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - uporaba določb zodvt - izplačilo nagrade in stroškov - breme državnega proračuna
12. člen ZOdvT, ki določa nagrade glede na vrednost spora s količnikom 1,0, se v primeru, ko gre za nagrade in povračila stroškov, ki se izplačajo iz državnega proračuna, ne uporabi. V tem primeru se uporablja 36. člen ZOdvT, po katerem pa je nagrada za vse spore, katerih vrednost presega 30.000,00 EUR, enaka. V primeru, ko odvetnik nudi storitve v okviru BPP, pa gre prav za izplačilo nagrade iz državnega proračuna.
ZCes-1 člen 3, 66, 66/3, 78. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56.
objekt za oglaševanje - varovalni pas ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - postavitev objekta za oglaševanje
Iz določb 66. člena ZCes-1 jasno izhaja, da je raba prostora v varovalnem pasu državne ceste omejena in da je vsakršna gradnja in rekonstrukcija objektov (ne zgolj objektov, namenjenih oglaševanju) v tem območju dovoljena le s soglasjem Direkcije za infrastrukturo, ki mora pri izdaji soglasja upoštevati, da s predlaganim posegom niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, širitve ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa in sam videz ceste (tretji odstavek 66. člena ZCes-1).
dohodnina - dohodek od dobička iz kapitala - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - poslovni delež v gospodarski družbi
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - povezane osebe - izogibanje plačila davka - simuliran (navidezni) pravni posel - davčno izogibanje - napačna uporaba materialnega prava
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS v davčnih zadevah je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom zunanjemu svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino. Stranki želita le navzven prikazati, da je med njima sklenjen takšen pravni posel, v njunem medsebojnem odnosu pa njegovega učinka ne želita.
Iz obrazložitve odločb davčnih organov ni razvidno, kaj razumeta pod pojmom navideznega pravnega posla oz. kaj razumeta pod pojmom zlorabe predpisov. Davčna organa institutov materialnega prava (tretjega in četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2) nista uporabila v skladu z njegovo vsebino.
Davčni organ se mora opredeliti in pojasniti konkretne okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da gre za navidezne posle, pri čemer mora konkretno pojasniti, katera dejstva so za to pravno podlago odločilna in zakaj ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje presojo, da je šlo za navidezne pravne posle.
prispevki za socialno varnost - zahteva za vračilo preveč plačanega davka - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
O tožnikovi zahtevi je že bilo odločeno, ugotovljeno je bilo preplačilo v znesku 2.263,31 EUR, tožnik je bil seznanjen na kakšen način se bo preplačilo porabilo. Kljub temu je dne 2. 11. 2016 ponovno vložil zahtevo za vračilo preplačanih sredstev. Ker gre za ponovno vložitev zahteve, o kateri je že bilo odločeno, se sodišče strinja, da bi bilo potrebno tožnikovo zahtevo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. O isti zahtevi se je namreč že vodil upravni postopek in o njej je že bilo pravnomočno odločeno.
omejitev gibanja - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - načelo sorazmernosti
Toženka je do odstranitve tožnika iz države utemeljeno odredila nastanitev v centru za tujce, saj je ugotovila, da obstaja nevarnost pobega. Preverila je tudi možnost, da bi se nastanitev v centru nadomestila z milejšimi ukrepi, vendar pa predhodno nesodelovanje v postopku, navajanje lažnih podatkov in nezakonito prebivanje kažejo na to, da obstaja velika verjetnost, da tožnik RS ne namerava zapustiti in da se bo skušal izogniti postopkom za odstranitev iz države.
Predlog tožnika za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe je neutemeljen, saj s tem, kar navaja v utemeljitev predloga za izrek ničnosti, zatrjuje različne kršitve pravil postopka, pomanjkljivosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja ter nepravilno uporabo materialnega prava, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom v upravnem postopku, posamezne od njih morebiti tudi s kakšnim drugim izrednim pravnim sredstvom, ne pomenijo pa nepravilnosti, ki jih zatrjuje tožnik, ničnostnega razloga.
Toženka je utemeljeno zavrgla tožnikov predlog za izrek ničnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, saj se po drugem odstavku 279. člena ZUP sklep lahko izreče za ničnega le, če je bilo z njim odločeno o vsebinskih vprašanjih, torej ko gre po vsebini za odločbo, ki je izdana v obliki sklepa. Pri konkretnem sklepu o dovolitvi izvršbe pa ne gre za upravno odločbo, saj z njim ni bila sprejeta nobena nova vsebinska odločitev.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
Tožeča stranka je javno naročilo objavila po spremenjenem projektu, še preden je tožena stranka sploh prejela zahtevo za spremembo obveznosti po odločbi o pravici do sredstev. Tožena stranka je zato zahtevek za spremembo obveznosti o dovolitvi priglašenih del utemeljeno zavrnila.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Tožeči stranki zatrjujeta, da posamezne parcele, ki so bile vključene v zaščiteno kmetijo, ne tvorijo gospodarske celote, kar sta ustno uveljavljali v postopku pred upravnim organom prve stopnje in v pritožbi ter za to predložili dokaze, o katerih pa se tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ nista izjasnila. Sodišče zato ugotavlja, da je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in obrazloženo ter posledično pomanjkljivo ugotovljen in obrazložen pogoj obstoja zaščitene kmetije kot gospodarske celote in se zato izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - revalorizirana vrednost - pravna podlaga za odmero - nepravilna uporaba predpisov
Tukajšnje sodišče je odpravilo odločbo o odmeri komunalnega prispevka. S tem je bila odpravljena podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, s katero je bila tožnici odmerjena razlika do revaloriziranega zneska tega komunalnega prispevka in je že to razlog za njeno odpravo.
V obravnavanem primeru je bil postopek odmere nadomestila komunalnega prispevka z vlogo tožnice začet v maju 2017, torej v času veljavnosti ZPNačrt, zato komunalnega prispevka (oziroma revaloriziranega zneska tega prispevka) ni dopustno odmeriti po Odloku, sprejetem na podlagi določb ZSZ.
Tožnica z zatrjevanjem, da je sporna gradnja zgrajena v odmiku, ki je manjši od odmika, predpisanega s prostorskim aktom, ne izkazuje pravnega interesa za vstop v inšpekcijski postopek. Materialni predpis sicer predpisuje minimalne odmike, ki jih je treba upoštevati v upravnem postopku izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, kar pa ne pomeni, da tožnica s tem izkazuje pravni interes za vstop v inšpekcijski postopek, ki teče zaradi varstva javnega interesa.
ZZdrS člen 33, 33/1, 35, 35/2. Pravilnik o zdravniških licencah (1999) člen 9, 9/7, 48, 48/1.
licenca - licenca za opravljanje dejavnosti - strokovna usposobljenost - preizkus usposobljenosti - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti - opravljanje izpita
Pobuda za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti je izključno v rokah zdravnika. Naslovnik obveznosti je namreč zdravnik in ne zbornica, iz česar po presoji sodišča izhaja, da je v njegovih rokah tudi pobuda oziroma vložitev zahteve za opravljanje preizkusa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Ker tožnik v prošnji in njeni dopolnitvi ni pojasnil, s kakšnim ravnanjem so bile na njegovo škodo storjene kršitve ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za zagotovitev katerih bi vložil ustavno pritožbo, pri tem pa je Vrhovnemu sodišču zgolj pavšalno očital storitev kaznivega dejanja, pri čemer ni navedel niti storilca niti ni konkretiziral zakonskih znakov tega kaznivega dejanja, priložil pa tudi ni nobenega dokazila, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno, je tožena stranka po presoji sodišča tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila.
javni poziv - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - razpisni pogoj
Glede na določila Javnega poziva, iz katerih izhaja, da se nanaša izključno na stanovanjske stavbe, sodišče ugotavlja, da mora biti za dodelitev nepovratne finančne spodbude izpolnjen pogoj, da bo investicija, ki je predmet vloge za dodelitev nepovratne finančne spodbude, izvedena na stanovanjski stavbi.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - razpisni pogoj - promet s kmetijskimi zemljišči - nosilec kmetijskega gospodarstva - mladi prevzemniki kmetij
Ob nespornem podatku, da je tožnica kmetijo pridobila od matere na podlagi darilne pogodbe z dne 29. 12. 2009 in da je bila kot lastnica kmetije na tej podlagi vpisana v zemljiško knjigo 17. 11. 2010, v odobritev predložena pogodba pa je bila sklenjena 24. 10. 2016, zahtevek pa pri upravnem organu vložen 26. 10. 2016, je bila ugotovitev prvostopenjskega organa, da je bil prekoračen rok 5 let iz tretje alineje prvega dostavka 17.a člena ZKZ, pravilna in skladna z zakonom.
ZGO-1 člen 3a, 152. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (2003) člen 11.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skladnost objekta s prostorskim aktom - enostavni objekti
Pri ugotavljanju, ali je objekt v času postavitve izpolnjeval pogoje za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, je treba opraviti preizkus o dopustnosti gradnje konkretnega objekta tudi z vidika določb tedaj veljavnega prostorskega akta.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - vrstni red poplačila - poračunavanje plačil
Tožnica v tožbi priznava, da je bila ves čas v zamudi s plačili ter da je svoje obveznosti poravnavala v skladu s svojimi finančnimi možnostmi. Prav tako so bila nekatera plačila izvršena na podlagi že izdanih sklepov davčnega organa oziroma na podlagi izvršenega pobota. Iz knjigovodske evidence, ki je v upravnem spisu, izhaja, da je tožena stranka zatrjevana plačila upoštevala pri izračunu davčnega dolga po predmetnih sklepih. Prav tako je tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe natančno za vsako plačilo pojasnila, katere tožničine obveznosti je s plačili poravnala, upoštevaje določbo 93. člena ZDavP-2, ki določa vrstni red plačil davka in pripadajočih dajatev. Enako velja tudi za izvršene pobote vplačanega preplačila davka na podlagi 97a. člena ZDavP-2. Razlogi, s katerimi organ druge stopnje odgovarja na navedbe tožeče stranke v pritožbi, so, kot rečeno, po presoji sodišča izčrpni in dovolj prepričljivi. Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da dejansko stanje glede višine dolga ni bilo pravilno ugotovljeno.
Tožnik v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da ni odgovoren za odlaganje in kopičenje odpadkov po prenehanju delovanja podjetja A. d. o. o., ki je šlo leta 2011 v stečaj. Kot je tožniku pravilno in izčrpno pojasnil drugostopenjski organ, bi ta ugovor lahko podal v ugovoru zoper inšpekcijsko odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06182-1260/2016-2 z dne 2. 6. 2016, s katero je bilo odločeno, da je tožnik zavezanec za odstranitev odpadkov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - prekinitev prestajanja zaporne kazni - prosti preudarek
Sodišče ugotavlja, da ocena, da pri tožniku niso podani razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora, temelji na prostem preudarku. Pri uporabi prostega preudarka je upravni organ vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu (prvi odstavek 82. člena ZIKS-1). V primerih, ko je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1 pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta preveri le, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. V konkretni zadevi po oceni tožene stranke, ki mu sledi tudi sodišče, takšni razlogi niso podani.