inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja - vzdrževalna dela - rekonstrukcija
Ni sporno, da je tožnik na predmetnem objektu odstranil celotno ostrešje in izvedel novo streho z lesenim ostrešjem, z manjšim naklonom in nadvišanjem. S tem pa je tudi po presoji sodišča posegel v konstrukcijo objekta, kar ustreza definiciji rekonstrukcije iz 7.2 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, zato takih del ni mogoče šteti za obnovitvena oziroma vzdrževalna dela.
ZZdrS člen 33, 33/1, 35, 35/2. Pravilnik o zdravniških licencah (1999) člen 9, 9/7, 48, 48/1.
licenca - licenca za opravljanje dejavnosti - strokovna usposobljenost - preizkus usposobljenosti - opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti - opravljanje izpita
Pobuda za opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti je izključno v rokah zdravnika. Naslovnik obveznosti je namreč zdravnik in ne zbornica, iz česar po presoji sodišča izhaja, da je v njegovih rokah tudi pobuda oziroma vložitev zahteve za opravljanje preizkusa.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nezahtevni objekt
Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa sta v tem primeru ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - objektivni kriterij - nesodelovanje v postopku
Določil 1. in 3. alineje 2. odstavka 68. člena ZTuj-2 ni mogoče uporabiti kot objektivna kriterija za znatno begosumnost po Dublinski uredbi.
68. člen ZTuj-2 bi se lahko uporabil samo na podlagi sodniške interpretacije, kar pa je Sodišče EU v zadevi Al Chodor ugotovilo, da je oziroma bi bila nezakonita uporaba prava EU.
Pojem "nesodelovanja v postopku" iz 5. alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 ne ustreza kriterijem natančnosti in predvidljivosti, zato take določbe po stališču Sodišča EU "ni mogoče uporabiti.Posledično to pomeni, da je izpodbijani akt nezakonit tudi z vidika člena 28(2) in člena 2(n) Dublinske uredbe ob tem, da sodišče ob presoji izpodbijanega akta in preko zaslišanja tožnika ni ugotovilo, da bi tožnik tako očitno izkazoval nesodelovanje v postopku, da bi v tem konkretnem primeru sodišče kljub navedeni sodni praksi Sodišča EU in ESČP lahko (izjemoma) uporabilo obravnavani kriterij iz pete alineje prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Zavajanja tožena stranka ni ugotovila s potrebno stopnjo zanesljivosti, tako da bi bilo očitno, da obstaja znatna begosumnost, ker bi tožnik zavajal oziroma zlorabljal postopek v smislu merila „nesodelovanja“ v postopku v Sloveniji.
Eden od pogojev oziroma kriterijev za odločitev o pridržanju je tudi, da "ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov" od pridržanja. Tožbi je treba ugoditi tudi iz razloga, ker slovenski zakonodajalec ni uredil možnosti manj prisilnih ukrepov od pridržanja, ki je obveznost na podlagi člena 28(2) ter uvodne izjave št. 20 Dublinske uredbe ter člena 8(4) Direktive o sprejemu v zvezi z 28(4) členom Dublinske uredbe. Slovenski zakonodajalec je kvečjemu uredil manj prisilno sredstvo od pridržanja v centru za tujce in sicer pridržanje na območje azilnega doma, kar pa je manj prisilni ukrep znotraj okvirov ukrepa odvzema prostosti, ne gre pa za manj prisilni ukrep od odvzema prostosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Ker tožnik v prošnji in njeni dopolnitvi ni pojasnil, s kakšnim ravnanjem so bile na njegovo škodo storjene kršitve ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za zagotovitev katerih bi vložil ustavno pritožbo, pri tem pa je Vrhovnemu sodišču zgolj pavšalno očital storitev kaznivega dejanja, pri čemer ni navedel niti storilca niti ni konkretiziral zakonskih znakov tega kaznivega dejanja, priložil pa tudi ni nobenega dokazila, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno, je tožena stranka po presoji sodišča tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnila.
pravica do dodatka k pokojnini - pogoji za pridobitev pravice - načelo zaslišanja
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe opravila procesno dejanje, in sicer je vpogledala v svoje uradne evidence in ugotovila dejstva, na katerih izpodbijana zavrnilna odločba temelji. Ker pred njeno izdajo tožniku ni dala možnosti, da se o njih izjavi, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri tem sodišče zgolj pripominja, da je v primeru, ko ni jasna narava podeljenega Bloudkovega priznanja, za njeno pojasnitev prav gotovo relevantna razlaga organa, ki takšna priznanja podeljuje, to je Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.
brezplačna pravna pomoč - poziv na dopolnitev prošnje - pravilna vročitev - odločitev o stroških postopka
Iz vročilnice očitno izhaja datum, ko je tožeča stranka prejela poziv na dopolniev vprošnje, zato očitna pomota v datumu na pozivu nima vpliva na pravilnost vročitve.
ZDIJZ člen 1, 6, 6/3, 6/3-1. ZSDH-1 člen 33, 33/1, 38, 40, 40/1.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - oseba javnega prava - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
Eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb javnega prava je njihova ustanovitev z javnopravnim aktom. V obravnavani zadevi je to Zakon o slovenskem državnem holdingu, pri čemer je ustanoviteljica in edina delničarka Slovenskega državnega holdinga d.d. Republika Slovenija.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da je iz uradne evidence razvidno, da je tožnik 28. 1. 2019 samovoljno zapustil azilni dom ter da se v roku treh dni od zapustitve azilnega doma, niti do izdaje izpodbijanega sklepa vanj ni vrnil. Hkrati pa je toženka izpodbijani sklep izdala že 29. 1. 2019 (torej še v teku tridnevnega zakonskega roka). S tem pa je utemeljen ugovor tožnika, da je toženka izpodbijani sklep izdala preuranjeno, saj navedeno po presoji sodišča, četudi bi tožnik res 28. 1. 2019 samovoljno zapustil azilni dom, pomeni, da za izdajo izpodbijanega sklepa še niso bili izpolnjeni pogoji iz 2. alineje drugega odstavka 50. člena ZMZ-1, na katero je toženka oprla izpodbijani sklep.
ZMed člen 26, 26/1, 33, 33/1. ZBPP člen 1, 1/1, 7, 7/1.
brezplačna pravna pomoč - sodno varstvo - izvensodni postopek - preuranjena zahteva
Vložitev izvensodnega zahtevka za objavo popravka od odgovornega urednika po določilih ZMed, ne pomeni sodnega postopka, zato ji za to obliko pravne pomoči, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14, 14/2. ZUP člen 9, 144, 146.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo zaslišanja stranke v postopku
Toženka je po prejemu tožničine prošnje in (očitni) presoji, da je ta popolna (saj ni zahtevala njene dopolnitve), pridobila potrebne podatke iz obstoječih zbirk podatkov in na njihovi podlagi odločila o tožničini prošnji. V obravnavani zadevi torej ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke in dati tožnici kot prosilki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožniku je bilo poseženo v njegovo pravico, saj je v tem postopku izjavil, ustrezno branil in dokazoval nasprotno, kot je ugotovila toženka, kar izhaja tudi iz okoliščine, da je tožnik na obrazcu prošnje za dodelitev BPP označil, da poleg pokojnine prejema tudi „prejemke na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - drugo (invalidnina, varstveni dodatek, odpravnina, oskrbnina...)“. Iz te navedbe tožnika v prošnji za BPP je dovolj jasno izhajalo, da gre v tem primeru za prošnjo za dodelitev izjemne BPP. Toženka bi morala pred izdajo odločbe pozvati tožnika, da se izjasni o neskladnosti med prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni pogoj - solastnik - ocena vrednosti nepremičnine
Tožeča stranka je solastnica premoženja, katerega vrednost presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.
tujec - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - izdaja soglasja - druge neporavnane davčne obveznosti
Iz spisovnih podatkov izhaja, da Zavod RS za zaposlovanje v konkretnem primeru ni izdal soglasja za zastopnika, ker delodajalec na dan vložitve vloge ni imel poravnanih zapadlih davčnih obveznosti.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - bilateralna pogodba
Ne gre za podatek iz dokumenta, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, saj je bila korespondenca med obema subjektoma že vzpostavljena, kar pomeni, da je komunikacija med obema organoma obeh držav že stekla in zato že po jezikovni razlagi ne more iti za informacijo, ki bi bila pretežno sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem tožeče stranke. O notranjem delovanju je možno govoriti do tistega trenutka, preden je bila poslana uradna elektronska pošta organu druge države.
brezplačna pravna pomoč - stroški brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov - rok za vrnitev napotnice - kdaj je storitev opravljena - mediacija - poravnava
Ko je brezplačna pravna pomoč dodeljena za pravdni postopek na prvi stopnji, se za zadnjo storitev šteje, ko stranka prejme sodbo sodišča prve stopnje, torej v obravnavanem primeru, ko je tožnik kot pooblaščenec stranke prejel izdatek poravnave.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - status begunca - preganjanje - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da toženka pred izdajo odločbe tožniku ni dala možnosti, da bi navedena neskladja pojasnil (kar tudi sicer sama toženka navaja) in tako ni bilo razčiščeno, zakaj se nekatere njegove izjave, kot jih je navedel pri podaji prošnje, razlikujejo od tistih, ki jih je navedel na osebnem razgovoru, na katere je oprla svojo odločitev in zaradi katerih je tožnikovo prošnjo zavrnila. Toženka svojo odločitev opira celo na izjavo tožnika, podano na policijski postaji brez tolmača, razgovor pa je potekal v angleškem jeziku, za katerega je tožnik navedel, da ga malo govori, kot ugotavlja celo sama toženka. S tem je toženka prekršila tožnikovo pravico do izjave v postopku.
Tožnik je namreč na osebnem razgovoru pojasnil, da ima dokaze shranjene na mobitelu, ki ga je posodil, toženka pa ga ni pozvala k predložitvi teh dokazov in mu ni določila roka za predložitev teh dokazov, temveč je kljub sklicevanju tožnika v osebnem razgovoru na (v tem postopku tudi predložene) dokaze izdala izpodbijano odločbo in ugotavljala, da tožnik svojih navedb ni izkazal, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 140. člena ZUP. Zato je neutemeljeno sklicevanje toženke na dejstvo, da tožnikova pooblaščenka ni predlagala podaljšanje roka za predložitev dokazov.
mednarodna zaščita - status begunca - pravni interes za tožbo - mladoletna oseba - mladoletnik brez spremstva
Tožnik je postal polnoleten že pred skoraj enim letom in ga zato v nobenem primeru ni mogoče šteti v posebno družbeno skupino, kot jo v tožbi sam navaja, to je v skupino otrok sirot v Afganistanu, saj tožnik ni več mladoletna oseba.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - okoljski podatki - bistvena kršitev določb postopka - poročilo
Sodišče ne pritrjuje stališču, da količina oziroma vrednost finančnih sredstev oziroma stroškov vselej sovpliva na okoljske odločitve, ker naj bi se v zvezi s tem zastavljalo vprašanje, ali ni zaradi želje po čim manjših stroških zanemarjen del ravnanja z odpadki, ki mora ustrezati okoljevarstvenim zahtevam. Neka družba lahko z manj stroški še vedno učinkovito opravlja svoje delo ravnanja z odpadki. Iz navedenega razloga tožena stranka ni v zadostni meri pojasnila, zakaj naj bi bil tudi podatek iz finančnega poročila okoljski podatek, zaradi česar odločba v bistvenem delu ni dovolj obrazložena, da bi se jo dalo preizkusiti.