ureditev meje - evidentiranje urejene meje - postopek za določitev meje - sodna in upravna pristojnost
Sporna meja se ureja v sodnem in ne v upravnem postopku, v upravnem postopku se kot urejena evidentira samo predlagana meja, in sicer, kadar je ta nesporna ali (zaradi ustavitve sodnega postopka določitve meje) velja fikcija, da je nesporna. Predlagano mejo definira 29. člen ZEN, in sicer določa, da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru. Predlagana meja je torej meja, ki jo v elaboratu predlaga geodet. To mejo pa je toženka v tem primeru evidentirala.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/2. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - uredba Dublin III - nevarnost pobega - pridržanje - begosumnost - objektivni kriterij - nesodelovanje v postopku
Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III in določbe 84. člena ZMZ-1 mora biti za sprejem odločitve, da se prosilca pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, da je ukrep pridržanja sorazmeren ter da ni mogoče učinkovito uporabiti drugih, manj prisilnih ukrepov in da je ukrep za izvedbo predaje odgovorni državi članici nujen.
Za standard znatne nevarnosti pobega in s tem za tožnikovo pridržanje, ne more zadoščati ugotovitev, da je bil tožnik predhodno že obravnavan v drugi državi članici EU in da tam ni zaprosil za mednarodno zaščito. Že glede na samo ureditev po Uredbi Dublin III je razumljivo, da se je tožnik pred prihodom v državo članico nahajal v drugi državi članici, saj se ravno zato postopek predaje po Uredbi Dublin III tudi prične. Osebe pa se samo zato, ker v zvezi z njo poteka postopek po Uredbi Dublin III, ne sme pridržati.
Na tožnikovo begosumnost tudi ne kaže tožnikovo nezakonito prehajanje mej, niti ne dejstvo, da v Sloveniji nima možnosti bivanja. Sodišče je že večkrat opozorilo, da je tak način prehajanja mej za begunce tipičen in neizogiben, saj meje legalno niti ne bi mogli prestopiti. Poleg tega sodišče še pripominja, da je po prvi alineji drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 nedovoljen vstop v državo zgolj milejša oblika okoliščin, ki lahko kaže na begosumnost, ki lahko le pogojno, skupaj z drugimi okoliščinami, vodi do sklepanja o begosumnosti, posebej še o znatni begosumnosti.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2010) člen 4, 38.
inšpekcijski postopek - priključitev na javno kanalizacijo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - inšpekcijski zavezanec - zemljiškoknjižni lastnik
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ tožnika pravilno določil za edinega zavezanca, saj je bil tožnik ob izdaji odločbe že edini lastnik nepremičnine, tudi po stanju zemljiške knjige. Okoliščina, na kateri svoj ugovor temelji tožnik, namreč da naj bi priključitev na javno kanalizacijo povzročila stroške in da bi ti stroški morali biti porazdeljeni med solastnike, in sicer po lastniškem stanju v času, ko je nastopila obveznost priključitve, za naložitev inšpekcijskega ukrepa priključitve ni pravno relevantna, saj za to ni opore v pozitivno pravni ureditvi.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - dobro ime in ugled oseb v vodstvu pravne osebe
V obravnavani zadevi je Agencija po presoji sodišča imela na podlagi 1. točke prvega odstavka 37. člena ZZavar-1 dejansko podlago za zaključek, da tožnica kot bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1. Ugotovila je namreč, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke prvega odstavka 36. člena ZZavar-1, to je ugleda bodočega kvalificiranega imetnika. Agencija je ugotovila, da je bil član uprave tožnice (G.G.) pravnomočno spoznan za odgovornega za dva prekrška v zvezi s kršitvijo predpisov s področja delovanja gospodarskih družb in sicer hrvaška Zakona o trošarinah in davka na dobiček. Pri tem se sklicuje na podrobnejša merila za presojo primernosti iz druge alineje drugega odstavka 2. člena Sklepa, ki določa izpodbojno domnevo, da se šteje, če se ne izkaže drugače, da bodoči kvalificirani imetnik oziroma katerikoli od članov njegovega poslovodstva nima dobrega imena, med drugim, zlasti če: - je bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek zaradi kršitve veljavnih predpisov s področja delovanja gospodarskih družb, predpisov s področja, ki urejajo preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, predpisov s področja, ki urejajo zavarovalništvo, bančništvo ali trg drugih finančnih instrumentov ter drugih predpisov, ki so povezani z dejavnostjo bodočega kvalificiranega imetnika ali dejavnostjo zavarovalnice, v kateri bo pridobil kvalificirani delež in prekršek še ni bil izbrisan.
Tudi po presoji sodišča na ugled člana uprave vlagatelja zahteve, to je bodočega kvalificiranega imetnika, ne vpliva samo ravnanje v svojstvu člana uprave bodočega kvalificiranega imetnika, temveč tudi ravnaje pri opravljanju drugih njegovih funkcij oziroma vlog, kot to pravilno zaključuje tudi toženka. Na drugačno odločitev tudi ne vplivajo tožničini ugovori, da se Agencija ne bi smela opreti na pravnomočne obsodbe za prekrške, ki so jih izrekli hrvaški organi in da gre za kršitev predpisov hrvaškega prava in ne slovenskega prava. Sodišče meni, da mora Agencija pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika upoštevati vse pravnomočne odločbe, torej tudi tiste, ki so jih izdali tuji pristojni organi.
Način uveljavljanja zakonite predkupne pravice, določene v 23. členu ZKZ, je mogoč le v okviru izvršilnega postopka, tako da tudi vrstni red kupcev, kadar je predkupnih upravičencev več, ugotavlja sodišče.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 129/1-4. ZDavP-2 člen 63.
odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - samoprijava - rok za vložitev davčne napovedi - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Dohodnina od dobička iz kapitala pri odsvojitvi nepremičnine tožniku je bila že pravnomočno odmerjena. Odločitev je utemeljena v določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ zahtevo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.
lokalne volitve - pravna sredstva - postopek kandidiranja - ustavnost zakonske ureditve
V skladu z veljavno zakonsko ureditvijo je treba nepravilnosti v postopku kandidature uveljavljati v rokih in s pravnimi sredstvi iz 96. in 96.a člena ZLV, zoper odločitev občinske volilne komisije glede teh nepravilnosti pa je mogoča tudi pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, kot to določa 97. člen ZLV. Ne glede na pomisleke zoper takšno ureditev ima ta tudi določene prednosti, saj pomeni, da morajo biti vprašanja pravilnosti in zakonitosti kandidatur do dneva glasovanja razjasnjena in s tem volivci odločajo in glasujejo o kandidatih, ki na dan glasovanja na volitvah upravičeno sodelujejo.
denacionalizacija - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt - zavrženje tožbe - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba
Izpodbijana odločba je že odpravljena v drugem upravnem sporu, zato za tožnika nima več nikakršnih pravnih posledic, tako da tudi morebiten uspeh v tem upravnem sporu ne bi več mogel izboljšati njegovega pravnega položaja. Izpodbijani akt torej ne posega več v tožnikovo pravno korist, zato je sodišče njegovo tožbo zavrglo.
Toženka v izpodbijanem sklepu ni navedla na kakšni podlagi je zaključila, da je vloga tožnice, ki je bila vložena v odprtem pritožbenem roku, predlog za obnovo postopka. Izpodbijanega sklepa se zato ne da preizkusiti.
Kolikor pravna oseba ni določila posebnega naslova za vročanje, predstavlja naslov za vročanje poslovni naslov v času vročanja dokumenta. V primeru, da teče postopek pred upravnim organom po uradni dolžnosti, je ta dolžan iz uradnih evidenc ugotoviti naslov sedeža pravne osebe, ki je stranka v upravnem postopku, in ji poštno pošiljko vročati na ta naslov.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telefonsko naročniško razmerje - izpolnitev pogodbene obveznosti - dejanska oprava storitev
Za tožnico je bilo ves čas sporno, da operater ni izpolnil obveznosti iz Pogodbe, saj tožnici ni omogočil uporabe telefonske številke, ki je navedena v njej.
Tudi, če bi bila telefonska številka, navedena v Pogodbi, bistvena sestavina pogodbe, bi postala njena izvršitev zaradi ravnanja operaterja nemogoča, pa toženka tudi po pravilih obligacijskega prava ne bi mogla od toženke zahtevati (nemogoče) izvršitve pogodbe, ampak bi lahko zahtevala odškodnino zaradi neizpolnitve ali pa bi od pogodbe odstopila in zahtevala povrnitev škode.
denacionalizacija - nastanek zemljiške parcele - parcelacija - del nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini
Kadar je v postopku ugotovljeno, da je mogoča vrnitev nepremičnine v last in posest le v delu, pa ni mogoče enostavno vzpostaviti solastninske pravice v korist upravičenca, kot je v obravnavanem primeru to storila toženka, ampak je treba pred vrnitvijo dela nepremičnine v last in posest najprej izvesti parcelacijo, in ta del ločiti od dela nepremičnine, na katerem obstajajo ovire za vrnitev v naravi.
Pravilnik o identifikaciji in registraciji govedi člen 8.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - označevanje goveda
Okoliščina, da govedo zaradi izgube ušesne znamke ostane neoznačeno, sama po sebi še ne pomeni imetnikovega (v tem primeru tožnikovega) ravnanja v nasprotju s Pravilnikom o idetifikaciji in registraciji govedi, temveč do tega pride šele, če imetnik ušesne znamke ne nadomesti v predpisanih rokih, ki izhajajo iz 8. člena Pravilnika.
ZOFVI člen 105. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - načelo enakosti
Tožnica ni izkazala, da je dejansko izvedla pet referatov na dveh mednarodnih konferencah. Izkazati bi bilo namreč treba dejansko izvedbo (predstavitev) samostojnega referata na dogodku, ki je mednarodna konferenca, ne zadošča pa le dokazovanje okoliščin glede posameznega prispevka, kot tudi ne sama navedba oziroma objava v zbornikih. Pri tem sodišče poudarja, da ni ovire za to, da organ, ko se pojavi dvom v verodostojnost določenih listin, od stranke zahteva več, kot se je sicer zahtevalo pri odločanju pred tem.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - v tujini plačan davek
Zaključek toženke, da je tožnica dohodnino od italijanske pokojnine dolžna plačati v RS (in ne v Republiki Italiji) je skladna z določbami KIDO (2b. odstavek 19. člena). Pokojnina plačana iz skladov države pogodbenice se namreč obdavči samo v drugi državi pogodbenici, če je posameznik državljan in rezident te države. Tožnica ima sicer res dvojno državljanstvo, je pa nesporno davčna rezidentka RS in se zato pokojnina obdavči samo v RS. Vračilo plačanega davka od dohodka, ki je v skladu z mednarodno pogodbo oproščen davka, pa se uveljavlja v državi vira in skladno z njeno notranjo zakonodajo (drugi odstavek 29. člena KIDO).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodno reševanje sporov - odškodninski zahtevek
ZBPP omogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi za izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da za brezplačno pravno pomoč ni nujno, da morajo biti že izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe.
Disciplinski pravilnik (2010) člen 51, 51/1, 51/2.
inženirska zbornica slovenije - disciplinski postopek - disciplinski ukrepi - začasni izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev - pomanjkljiva obrazložitev
Da bi toženka ustrezno obrazložila svoje ugotovitve, bi morala najprej identificirati znake konkretnega kaznivega dejanja in jih nato primerjati s konkretnim opisom ravnanja, ki ga očita tožniku. Šele na podlagi take primerjave bi lahko sklepala o tem, ali konkretno očitano ravnanje ima znake konkretnega kaznivega dejanja. Od te okoliščine je namreč odvisna zakonitost vsega nadaljnjega postopka oziroma odločitev, izdanih v tem postopku, ki imajo lahko tudi težke posledice za tožnikovo poklicno življenje.
Odlog izvršbe ne pomeni možnosti posega v že izdane in celo pravnomočne pravne akte v izvršilnem postopku, ampak zgolj prekinitev postopka, ki je v teku, pri čemer ostanejo že opravljena izvršilna dejanja v veljavi. Ker je izrek denarne kazni v sklepu z dne 13. 11. 2017 izvršilno dejanje, ostane ta v veljavi, prekinjen pa je rok, določen v 2. točki izreka tega sklepa, v katerem jo mora tožnik plačati, prav tako pa toženka tudi ne more izdati novega sklepa o novi denarni kazni, če tožnik obveznosti iz odločbe z dne 5. 9. 2016 ne bo izpolnil v roku iz tretjega odstavka izreka odločbe z dne 13. 11. 2017.
Zaradi nepopolnosti elaborata o oblikovanju cen, je bila ponudba tožeče stranke pravilno izločena iz postopka ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije. Takšno vlogo upravni organ nato v izreku odločbe zavrže.
davki - odpis davčnega dolga - davki prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zakonska podlaga
Po izredni določbi prvega odstavka 110. člena ZDavP-2 se določila o odpisu dolga ne uporbljajo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da ni pravne podlage za odpis navedenega davčnega dolga. Na to ne vpliva, da je šlo za prostovoljno pokojninsko zavarovanje in da se storitev ni koristila. Prostovoljna je bila samo odločitev glede sklenitve zavarovanja, ne pa tudi ali se bodo po sklenitvi zavarovanja dogovorjeni prispevki poravnali ali ne.