izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje - stalno prebivališče
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je njena odsotnost iz Republike Slovenije v relevantnem obdobju (od izbrisa iz registra do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo RS) posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
tujec - omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega - nastanitev v centru za tujce - načelo sorazmernosti
Toženka je nevarnost pobega utemeljila s tem, da je tožnik brez osebnih dokumentov in da v Republiki Sloveniji nima možnosti bivanja, ker nima zadostnih sredstev za prebivanje, vendar ni obrazložila, zakaj oziroma kako naj bi navedene okoliščine kazale na tožnikovo nevarnost pobega. To pa pomeni, da okoliščine, ki bi izkazovale nevarnost pobega, v izpodbijani odločbi niso ustrezno obrazložene. Po mnenju sodišča navedene okoliščine, glede na to, da se tožnik v Sloveniji nahaja že vse od leta 2011, ne kažejo na nevarnost pobega.
V zvezi s sorazmernostjo ukrepa izpodbijana odločba nima nobene obrazložitve. Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je izrečeni ukrep nujen in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožnika iz države učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
Zaradi nepopolnosti elaborata o oblikovanju cen, je bila ponudba tožeče stranke pravilno izločena iz postopka ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije. Takšno vlogo upravni organ nato v izreku odločbe zavrže.
davki - odpis davčnega dolga - davki prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zakonska podlaga
Po izredni določbi prvega odstavka 110. člena ZDavP-2 se določila o odpisu dolga ne uporbljajo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da ni pravne podlage za odpis navedenega davčnega dolga. Na to ne vpliva, da je šlo za prostovoljno pokojninsko zavarovanje in da se storitev ni koristila. Prostovoljna je bila samo odločitev glede sklenitve zavarovanja, ne pa tudi ali se bodo po sklenitvi zavarovanja dogovorjeni prispevki poravnali ali ne.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - test javnega interesa
Sodišče se pridružuje ugotovitvi tožene stranke, da test javnega interesa zahteva premišljeno tehtanje med javnim interesom za razkritje zahtevanih informacij in interesom, ki ga zasleduje prizadeta stranka, da se dostop do zahtevanih informacij omeji. Prav tako sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da je Agencija za energijo izdala soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje na podlagi metodologije, določene v Aktu o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Vendar pa sodišče kot nesporno ugotavlja, da predstavljajo bistveno okoliščino pri presoji utemeljenosti izhodiščne cene, h kateri je navedena agencija podala soglasje, vhodni podatki prizadete stranke. Ne glede na dejstvo, da soglasje k izhodiščni ceni toplote za daljinsko ogrevanje poda strokovni organ po veljavni metodologiji, sodišče ugotavlja, da v primeru, če se tožeči stranki odreče pridobitev vseh tistih podatkov, ki jih potrebuje za presojo pravilnosti določitve izhodiščne cene toplote za daljinsko ogrevanje, ni vzpostavljen zadosten in transparenten nadzor nad določanjem izhodiščne cene, katerega temelj so vhodni podatki prizadete stranke.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki pomeni zgolj procesno odločitev - prekinitev upravnega postopka - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je odločeno zgolj o procesnem vprašanju glede začasne prekinitve postopka upravnega odločanja do sprejema sodne odločbe o predhodnem vprašanju, ki je relevantno za odločitev o stvari, ki je predmet upravnega odločanja v konkretnem primeru. Ker sklep o prekinitvi postopka sam po sebi ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila drugega odstavka 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1.
odpis dolga - pogoji za odpis dolga - zavrženje vloge
Tako prvostopenjski kot pritožbeni upravni organ sta pravilno ugotovila, da je tožnica podala vlogo za obročno plačilo predmetnega dolga po izteku roka za vračilo sredstev, saj je tožničin dolg iz tega naslova zapadel v plačilo v letu 2008, vloga za obročno plačilo dolga pa je bila podana leta 2016. Slabo premoženjsko in zdravstveno stanje tožnice ne more vplivati na odločitev, ki se nanaša na zavrženje tožničine vloge za obročno plačilo dolga, ker zakon takšnih razlogov pri odločanju o morebitnem obročnem plačilu ne predvideva.
ZDoh-2 člen 15, 18, 44, 44/1, 44/1-1, 105, 120. ZKDPZJU člen 11, 11/2. ZPIZ-2 člen 200.
dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec - povprečenje
Prispevki, ki jih mora za zavarovance plačevati delodajalec na osebni račun zavarovanca – člana, predstavljajo dohodek, ki pa se na podlagi 200. člena ZPIZ-2 in v povezavi s 1. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo. Pri izplačilu odkupne vrednosti enot premoženja iz osebnega računa zavarovanca – člana pa gre za izplačilo pravice iz naslova zavarovanja, za pridobitev dohodka, s katerim lahko zavezanec razpolaga, v obravnavanem primeru, skladno s petim odstavkom 15. člena ZDoh-2, za dohodek leta 2016.
Toženka je, v skladu s pogoji Javnega razpisa (vključujoč navodila), lahko zaključila, da tožnik ni zagotovil zaprte finančne konstrukcije in s tem ni izpolnil pogoja iz Javnega razpisa.
Tožnik bi moral plačati DDV v znesku, kot ga je tudi sam predvidel, in bi zanj ta znesek predstavljal strošek, ne glede na to, da bi ga kasneje poračunal (vhodni; izhodni DDV).
ZDIJZ člen 4, 6, 6/3. ZVOP-1 člen 32. ZUP-UPB2 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javni zavod - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki - avtorska in podjemna pogodba
Izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za razkritje osebnih podatkov, zato je bila toženka še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
denacionalizacija - zahteva za vračilo v naravi - parcelacija zemljišča
Odškodnina se prizna zgolj za tiste podržavljene nepremičnine oziroma njihov del, ki ga ni mogoče vrniti v naravi. Zato bi morali upravni organi v postopku denacionalizacije najprej vrniti stvari, ali (kadar je to mogoče) dele podržavljenih stvari, ki jih je mogoče vrniti v naravi. Šele po tem je potrebno za morebitno, v naravi nevrnjeno razliko, določiti odškodnino.
ZJF člen 77, 77/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 279, 281.
ničnost odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe - dolg do države - odpis dolga
Ker je bila odločba o zavrnitvi tožnikove prošnje za odpis dolga z dne 30. 1. 2017, katere odpravo je tožnik zahteval, izrečena za nično, to, glede na pravne posledice ugotovitve ničnosti, da se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz te odločbe nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP), pomeni, da izpodbijana odločba ne obstaja več. Ker torej izpodbijana odločba ne obstaja več, tožnik pravnega interesa za tožbo zoper odločbo, s katero je bila izpodbijana odločba izrečena za nično, nima, saj je pravno korist, ki jo je zasledoval s tožbo v tem upravnem sporu, že dosegel, s tem, da je bila izpodbijana odločba izrečena za nično. Tožnik si zato svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.
denacionalizacija - odškodnina v obliki obveznic - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija - nepopolno dejansko stanje
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča iz sodbe I U 422/2015, ki se nanaša na pravno naravo zahtevkov iz ZRP (sodišče vztraja pri svojem stališču, da je zahteva iz 1. in 5. člena ZRP v smislu zahteve za vrnitev premoženja podržavljenega s strani okupatorja istovrstna) ter ju je v skladu s sodno prakso v denacionalizacijskih postopkih, v primerih, ko so bili tudi za zahtevo po 5. členu ZRP izpolnjeni pogoji, obravnavati enako. V tem smislu naj toženka dopolni relevantno dejansko stanje, da bo možen preizkus pogojev za aktivno legitimacijo, ki iz 5. člena ZRP izhajajo.
BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Tožena stranka lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (prva, druga in tretja alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).
mednarodna zaščita - upravni spis - odločitev brez upravnega spisa
Ker v konkretnem primeru tožena stranka niti po ponovnem pozivu sodišču ni poslala vseh spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo, in sicer slovenskih prevodov listin v predloženem upravnem spisu, ki so sestavljene v tujem jeziku in označene z zaznamki tožene stranke "priloga" 1-11, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smeri tožbenih navedb.
ZBan-1 člen 253, 253/1, 253/1-1.a, 253a/1, 261a, 261c, 262.
Banka Slovenije - izredni ukrep - odločba o izrednih ukrepih - ukrepi za stabilnost bank - kapitalska ustreznost
Na dan 30. 9. 2013 premoženje A. d.d ni zadoščalo za poplačilo vseh terjatev upnikov (banka ni bila solventna) in tudi niso bile podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bi se lahko z dokapitalizacijo banke zagotovil vsaj minimalen kapital za uresničitev Načrta prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja A. d.d. Banka Slovenije je argumentirano obrazložila, da ni bilo verjetno, da bi lahko z drugimi ukrepi dosegla kapitalsko ustreznost (solventnost) banke in da bi stečaj banke lahko ogrozil stabilnost finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Ugotovila je, da so bili v A. d.d. izkazani pogoji za začetek stečajnega postopka, kot jih določa 1. točka prvega odstavka 320. člena ZBan-1. Iz navedenih razlogov je tudi po presoji sodišča izrek izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke (osnovnega kapitala banke in obveznosti banke iz naslova finančnih instrumentov) zaradi pokrivanja izgube banke, nujno potreben (točka 1.a prvega odstavka 253. člen ZBan-1). Skladno z navedenim je bila zato po izvedenem zmanjšanju osnovnega kapitala in vseh obveznosti A. d.d. na nič EUR (0,00 EUR), izvedena dokapitalizacija te banke s finančnimi sredstvi in stvarnim vložkom Republike Slovenije v skladu z 261a. členom, 261c. členom in 262. členom ZBan-1 ter izdana izpodbijana Odločba o potrditvi povečanja osnovnega kapitala banke.
Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - že izplačana odškodnina
Toženka je pravilno pri višini odškodnine, ki jo je tožnik dolžan izplačati denacionalizacijskemu upravičencu, upoštevala le deleže tistih pravnih naslednikov, ki naj ne bi pridobili pravic iz zadevnega sporazuma.
Utemeljen je tožnikov ugovor, da bi morala toženka pri zavezi tožnika za izplačilo odškodnine upoštevati tudi že izplačano odškodnino. Kot s sporazumom je bil tudi s tem zneskom že izplačane odškodnine po pravnomočni odločbi denacionalizacijski upravičenec že odškodovan. Toženka bi zato morala pri zavezi tožnika ta znesek upoštevati in določeno odškodnino zmanjšati.