davki - odpis davčnega dolga - davki prispevki za socialno varnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zakonska podlaga
Po izredni določbi prvega odstavka 110. člena ZDavP-2 se določila o odpisu dolga ne uporbljajo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da ni pravne podlage za odpis navedenega davčnega dolga. Na to ne vpliva, da je šlo za prostovoljno pokojninsko zavarovanje in da se storitev ni koristila. Prostovoljna je bila samo odločitev glede sklenitve zavarovanja, ne pa tudi ali se bodo po sklenitvi zavarovanja dogovorjeni prispevki poravnali ali ne.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt, ki pomeni zgolj procesno odločitev - prekinitev upravnega postopka - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je odločeno zgolj o procesnem vprašanju glede začasne prekinitve postopka upravnega odločanja do sprejema sodne odločbe o predhodnem vprašanju, ki je relevantno za odločitev o stvari, ki je predmet upravnega odločanja v konkretnem primeru. Ker sklep o prekinitvi postopka sam po sebi ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, tudi ne more uživati samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu upoštevaje določila drugega odstavka 5. člena v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen Priloga 1, člen 6.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje razpisnih pogojev - razpisni pogoj - število zaposlenih delavcev
Sklicevanje zgolj na podatke iz AJPES-a ne zadostuje za odločitev o izpolnjevanju obveznosti ustvarjanja in ohranjanja novih delovnih mest, ta obveznost se mora ugotavljati na podlagi števila zaposlenih za polni delovni čas, kot to določa Uredba 651/2014.
Zaradi nepopolnosti elaborata o oblikovanju cen, je bila ponudba tožeče stranke pravilno izločena iz postopka ocenjevanja meril iz razpisne dokumentacije. Takšno vlogo upravni organ nato v izreku odločbe zavrže.
GERK - pogoji za vpis v evidenco GERK - pravica do uporabe zemljišča - dedovanje - sprememba v evidenci GERK - nosilec kmetijskega gospodarstva
Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik mora obdelovati kmetijsko zemljišče. Za dosego tega cilja zato drugi odstavek 7. člena ZKme-1 dopušča, da ne glede na določbe SPZ-A, za določitev uporabnika kmetijskega zemljišča in načina rabe zemljišča zadošča soglasje solastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo več kot polovico površine zemljišča, če je kmetijsko zemljišče v solastnini ali soglasje več kot polovice lastnikov, če je kmetijsko zemljišče v skupni lastnini.
Zakon o dedovanju člen 224. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravnomočno končan postopek - zapuščinski postopek
Kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pa so podani pogoji za obnovo postopka po 394. členu ZPP, se zapuščinski postopek ne obnovi, ampak lahko stranke svoje pravice uveljvljajo v pravdi.
tujec - omejitev gibanja tujcu - postopek odstranitve - nevarnost pobega - nastanitev v centru za tujce - načelo sorazmernosti
Toženka je nevarnost pobega utemeljila s tem, da je tožnik brez osebnih dokumentov in da v Republiki Sloveniji nima možnosti bivanja, ker nima zadostnih sredstev za prebivanje, vendar ni obrazložila, zakaj oziroma kako naj bi navedene okoliščine kazale na tožnikovo nevarnost pobega. To pa pomeni, da okoliščine, ki bi izkazovale nevarnost pobega, v izpodbijani odločbi niso ustrezno obrazložene. Po mnenju sodišča navedene okoliščine, glede na to, da se tožnik v Sloveniji nahaja že vse od leta 2011, ne kažejo na nevarnost pobega.
V zvezi s sorazmernostjo ukrepa izpodbijana odločba nima nobene obrazložitve. Tožena stranka ni obrazložila, zakaj je izrečeni ukrep nujen in ni opravila tehtanja o tem, ali bi bilo možno postopek odstranitve tožnika iz države učinkovito izvesti tudi z uporabo drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov.
denacionalizacija - odškodnina v obliki obveznic - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija - nepopolno dejansko stanje
V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča iz sodbe I U 422/2015, ki se nanaša na pravno naravo zahtevkov iz ZRP (sodišče vztraja pri svojem stališču, da je zahteva iz 1. in 5. člena ZRP v smislu zahteve za vrnitev premoženja podržavljenega s strani okupatorja istovrstna) ter ju je v skladu s sodno prakso v denacionalizacijskih postopkih, v primerih, ko so bili tudi za zahtevo po 5. členu ZRP izpolnjeni pogoji, obravnavati enako. V tem smislu naj toženka dopolni relevantno dejansko stanje, da bo možen preizkus pogojev za aktivno legitimacijo, ki iz 5. člena ZRP izhajajo.
ZLV člen 41,41-3, 75, 77, 81. ZVDZ člen 65, 79a. ZVRK člen 2, 2/1.
lokalne volitve - volitve župana - nepravilnosti v volilnem postopku - ponovno štetje glasov - zahteva za ponovno štetje glasov - glasovanje invalidov - volilni molk
Sodno varstvo volilne pravice se zagotavlja tako, da se upoštevajo le tiste ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev. Izjema pa so lahko nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti in ne številčno, v temeljih prizadele objektivno poštenost volitev. V takem primeru je glede na okoliščine primera treba presoditi, ali bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida.
ZLV ne določa ponovnega štetja vseh glasov, četudi je bila v konkretnem primeru razlika v številu glasov med županskima kandidatoma majhna in je pri nekaterih voliščih prišlo do napake v štetju.
Glasovanje na domu je dopustno le, če oseba nedvoumno izrazi svojo voljo voliti, pri tem pa ji mora biti, enako kot na volišču, tudi na domu zagotovljena svoboda in tajnost pri izvršitvi volilne pravice.
V skladu z 79.a členom ZVDZ mora biti invalidom zagotovljen prost dostop do volišča in ne zagotovljena ureditev, ki je zanje drugačna kot za ostale volivce. V konkretnem primeru je bila zato kršena navedena določba, saj je bilo glasovanje invalida na volišču odvisno od tega, da je predstavnik volilnega odbora prišel do njega z volilnim imenikom in glasovnico, razumeti pa je, da je bilo za invalide predvideno celo posebno volilno mesto.
Četudi ne gre izključiti možnosti, da je do zatrjevanih kršitev volilnega molka prišlo, sodišče ocenjuje, da pritožnik zgolj z opisom zaznave oseb, na katere zatrjevane kršitve volilnega molka niso imele vpliva, ni v zadostni meri izkazal, da so tudi vplivale na izid volitev oziroma ni izkazal možnosti takega vpliva, zaradi katerega bi povprečno razumen volivec dvomil v poštenost volilnega izida.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/3. ZVOP-1 člen 32. ZUP-UPB2 člen 43.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javni zavod - podatki o porabi javnih sredstev - osebni podatki - avtorska in podjemna pogodba
Izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za razkritje osebnih podatkov, zato je bila toženka še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti vse posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo in jim omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je sodišče zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil upravnega postopka izpodbijano odločbo v ugodilnem delu odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženki v ponovni postopek.
Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev glede materialno - pravnih in procesnih vprašanj stroga in glede izpolnjevanja dejanskih kriterijev zadržana, saj se ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Sodišče presoja le pravilnost uporabe materialnega in procesnega zakona. Odločitev v tovrstnih zadevah sodišče odpravi le v primeru, če je argumentacija, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, očitno nerazumna.
mednarodna zaščita - upravni spis - odločitev brez upravnega spisa
Ker v konkretnem primeru tožena stranka niti po ponovnem pozivu sodišču ni poslala vseh spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo, in sicer slovenskih prevodov listin v predloženem upravnem spisu, ki so sestavljene v tujem jeziku in označene z zaznamki tožene stranke "priloga" 1-11, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smeri tožbenih navedb.
ZUOPPSKP člen 10, 11, 16, 18. Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 25.
sofinanciranje iz javnih sredstev - kmetijska zemljišča - naravna nesreča - odprava posledic naravne nesreče - državna pomoč - pogoji za dodelitev sredstev - višina škode
Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP).
Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.
BPP se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Tožena stranka lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (prva, druga in tretja alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP).
Toženka je, v skladu s pogoji Javnega razpisa (vključujoč navodila), lahko zaključila, da tožnik ni zagotovil zaprte finančne konstrukcije in s tem ni izpolnil pogoja iz Javnega razpisa.
Tožnik bi moral plačati DDV v znesku, kot ga je tudi sam predvidel, in bi zanj ta znesek predstavljal strošek, ne glede na to, da bi ga kasneje poračunal (vhodni; izhodni DDV).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - obrazložitev odločbe
Pri presoji izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba presojati oba primeroma našteta pogoja - da zadeva ni očitno nerazumna in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno- ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena.
V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je brezplačna pravna pomoč dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - prodaja kozmetike - izogibanje plačilu davka - fiktivni posli - simuliran (navidezni) pravni posel
Navidezni posli oz. pogodbe so lahko absolutno navidezni (fiktivni), kar pomeni, da stranki pravnega posla nista sklenili in da tretjim osebam lažno prikazujeta, da sta ga; takšna pogodba torej ne prikriva druge pogodbe. Lahko pa takšna pogodba prikriva pogodbo, ki izhaja iz prikrite pogodbene volje strank, gre za relativno navidezno pogodbo (simulirano); v takšnem primeru je za obdavčenje relevanten prikrit pravni posel. Namen sklenitve absolutno in relativno navidezne pogodbe za njeno presojo ni bistven, čeprav je praviloma povezan s tem, da se želi tretji osebi (tudi davčnemu organu) prikazati neresnična dejstva kot resnična in jo spraviti v zmoto.