• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sklep I R 179/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00030385
    ZPP člen 67.
    predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - trajanje sodnega postopka
    Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

    Presoja nepravilnosti odločitev v zvezi z zasledovanjem otrokove koristi kot glavnim vodilom tovrstnih postopkov je pridržana za (morebitno) odločanje instančnih sodišč na podlagi rednih in izrednih pravnih sredstev, za odpravo dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa je mogoče zahtevati njegovo izločitev.
  • 2.
    VSRS Sklep II DoR 476/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00031310
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 17, 92. OZ člen 557.
    predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - kmetija - pritiklina - živina - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
    Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
  • 3.
    VSRS Sodba II Ips 269/2018
    19.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00030614
    OZ člen 631.
    neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - kumulativna izpolnitev pogojev
    Pogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo. Ne zadošča zgolj hkratni obstoj (kakršne koli) terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika.
  • 4.
    VSRS Sklep II DoR 577/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VS00030629
    ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 34.
    predlog za dopustitev revizije - revizija v nepravdnem postopku - zapuščinski postopek - zavrženje predloga
    V prvem odstavku 216. člena ZNP-1 določa, da se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZNP-1 pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov. To pomeni, da se tudi v obravnavani zadevi za celoten postopek, vključno s pritožbenim postopkom in vključno s presojo dovoljenosti revizije, uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. Revizija tako ni dovoljena in je tudi ni mogoče dopustiti.
  • 5.
    VSRS Sklep I R 167/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00030631
    ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15.
    spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča, na območju katerega leži nepremičnina
    Katastrska občina št. C. spada v občino Izola po 52. točki 2. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami, ki jih določi Vlada z uredbo (tretji in četrti odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Do sprejetja te uredbe se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona (prvi odstavek 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih - ZS-H). Do uveljavitve ZS-H je veljalo, da je območje posameznega okrajnega sodišča opredeljeno s sodnim okrajem. Po 27. točki takrat veljavnega 114. člena ZS je okrajno sodišče v Piranu določeno za območje sodnih okrajev Izola in Piran. Vrhovno sodišče je zato za odločanje v tej zadevi določilo krajevno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Piranu.
  • 6.
    VSRS Sklep I R 174/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00030638
    ZPP člen 67. Sodni red člen 174.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
    Dejstvo, da je dotično okrožno sodišče v zadevi sodilo na prvi stopnji, sodba pa je bila z odločbo višjega sodišča razveljavljena, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča. Sodni red celo predvideva, da je po razveljavitvi zadeva predložena istemu sodniku. Predhodno odločanje o zadevi torej ni okoliščina, ki bi vplivala na izgled nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.
  • 7.
    VSRS Sodba X Ips 340/2016
    19.12.2019
    DAVKI
    VS00030055
    ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/3, 126, 126/1, 126/2, 126/4, 126/6, 157, 157/7,418, 418/2. ZUP člen 6. URS člen 22.
    dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna izvršba na denarne prejemke dolžnika - zastaranje davčne obveznosti - ponovljen postopek - izvršilni naslov - začetek teka zastaralnega roka - uporaba veljavnega zakona - načelo zakonitosti - absolutno zastaranje davčne obveznosti - relativno zastaranje
    Določbo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2 po kateri ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave davka davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, je treba razumeti tako, da absolutno zastaranje pravice do izterjave nastopi, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do izterjave, in ne kot zmotno meni revident, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči zastaranje pravice do odmere. To pomeni, da na tek tega, tj. absolutnega zastaralnega roka za odmero ali pa za izterjavo, ne vplivajo prekinitve teka petletnega relativnega roka, ne pa, da začne absolutni zastaralni rok za izterjavo teči hkrati z absolutnim zastaralnim rokom za odmero davčne obveznosti, saj zastaralni roki za izterjavo ne začnejo teči isti trenutek kot roki za odmero davčne obveznosti, temveč šele po izvršljivosti odmerne odločbe.
  • 8.
    VSRS Sklep II DoR 359/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00031158
    ZPP člen 377.
    odškodninski spor - nedovoljena revizija - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
    Ker o zahtevku, ki se nanaša na drugega toženca, sodišče z izpodbijano odločbo ni odločilo, revizijo pa je mogoče dopustiti le glede pravnomočne sodbe (oziroma sklepa), izdane na drugi stopnji, predlog drugega toženca ni dovoljen.
  • 9.
    VSRS Sklep II DoR 461/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00030021
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 147, 147/2.
    dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - odgovornost za delavca - odgovornost delodajalca - predpostavke - obstoj delovnega razmerja - nepremičninski agent
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta nižji sodišči zmotno uporabili določbo drugega odstavka 147. člena OZ, ker sta za uporabo te določbe kot predpostavko zahtevali obstoj delovnopravnega razmerja med prvo in drugo toženko.
  • 10.
    VSRS Sklep II DoR 630/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00030019
    ZIZ člen 10. ZPP člen 367, 367/2, 377.
    predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    ZIZ v prvem odstavku 10. člena določa, da je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Ker izpodbijani sklep ni odločba iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.
  • 11.
    VSRS Sklep II DoR 369/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00039648
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    dopuščena revizija - odškodninska odgovornost - odgovornost občine - oprostitev odgovornosti - odgovornost komunalnega podjetja - izvajanje gospodarske javne službe - vzdrževanje javnih površin - povrnitev škode
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je lokalna skupnost (občina), ki je s pogodbo urejanje in vzdrževanje javne površine prenesla na izvajalca gospodarske javne službe, prosta vseh obveznosti nasproti oškodovancu, ki izvirajo iz pomanjkljivega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe (urejanja in čiščenja javnih površin).
  • 12.
    VSRS Sklep II DoR 444/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VS00039652
    ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c.
    dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - največja otrokova korist - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    - ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo standard največje otrokove koristi,

    - ali sta sodišči pravilno zavrnili dokazni predlog za postavitev novega izvedenca psihološke stroke oziroma ali obstoji kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 13.
    VSRS Sodba X Ips 31/2017
    19.12.2019
    DAVKI
    VS00030546
    ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174. URS člen 23.
    dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ustavna odločba - pravnomočen izvršilni naslov - spor o obstoju terjatve - ugovor nezapadlosti - ni predhodno vprašanje - kršitev pravice do sodnega varstva - ugoditev reviziji
    Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 je dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.

    S tem, ko je davčni organ v okviru odločanja o revidentkinem ugovoru o nezapadlosti terjatve sam odločal o zapadlosti in s tem tudi o obstoju terjatve davčnega dolžnika do revidentke kot o predhodnem vprašanju, je bila revidentki kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.
  • 14.
    VSRS Sklep I R 192/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00031332
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
    Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP se uvršča tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. V skladu s to zahtevo je treba izključiti vsak razumen dvom, ki bi se lahko pojavil pri udeležencih postopka ali javnosti, v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.
  • 15.
    VSRS Sklep II DoR 420/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00030362
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - menjalna pogodba - ničnost pogodbe - pogodba v korist tretjega - plačilo tretjim - vračilo koristi - kondikcijski zahtevek
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je glede na izrecno določilo v dvostranski pogodbi, da tožeča stranka plača toženi stranki znesek na račun, ki ni njen, pri čemer tretja stranka v pogodbi ni nikjer omenjena, niti navedena, predstavlja le način izpolnitve pogodbe in ne pogodbe v korist tretjega in ali je na podlagi kondikcijskega zahtevka zavezana za vračilo pogodbena stranka.
  • 16.
    VSRS Sodba II Ips 52/2019
    19.12.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00029920
    SPZ člen 92, 230. OZ člen 190, 198.
    varstvo lastninske pravice na nepremičnini - aktivna stvarna legitimacija - lastninska tožba (rei vindicatio) - obogatitveni zahtevek - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - posodbena pogodba - prenehanje pogodbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastnik - dosmrtni užitkar - dopuščena revizija
    Lastnik lahko kljub omejenim lastninskim upravičenjem zaradi užitka, z lastninsko tožbo zahteva varstvo nasproti tretjemu, ki neupravičeno izvršuje užitek (ker za to nima podlage). Do takšnega zaključka pripelje presoja položajev lastnika, užitkarja in tretjega ter razmerij med njimi.

    Korist od uporabe stvari je (civilni) donos. Ta ne izvira nujno iz lastninske pravice in zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve tudi ni nujen za varstvo lastninske pravice. Ker je lastnikovo upravičenje uporabe in uživanja v primeru užitka v celoti preneseno na užitkarja, ni videti, v čem naj bi bil lastnik prikrajšan. V resnici je zaradi uporabe sobe s strani tretjega v svojih upravičenjih prikrajšana užitkarica.
  • 17.
    VSRS Sodba I Ips 25008/2017
    19.12.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00030864
    ZKP člen 39, 39/1-6, 41, 41/2, 371, 371/2, 372, 372-1.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neplačevanje preživnine - zakonski znaki
    Izvršitveno ravnanje po prvem odstavku 194. člena KZ-1 je zato podano že golim neplačevanjem preživnine ob predpostavki, da se storilec za tak korak odloči prostovoljno, brez utemeljenega razloga.

    Iz podatkov kazenskega spisa izhaja, da obramba na vseh treh narokih za glavno obravnavo nikoli ni podala pripomb glede zatrjevanega sodnikovega nezakonitega, neprimernega in do obrambe žaljivega vodenja kazenskega postopka, niti ni očitala sodnikove vnaprejšnje opredelitve o obtožbi. V luči drugega odstavka 41. člena ZKP je zato obramba z navajanjem ugovorov, ki izhajajo iz zatrjevane kršitve pravice do nepristranskosti sodnika, prekludirana, zato (šele) z zahtevo za varstvo zakonitosti ne more uspeti.
  • 18.
    VSRS Sodba II Ips 22/2019
    19.12.2019
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00030612
    ZD člen 29. OZ člen 533.
    obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - brezplačna uporaba stanovanja - vzajemna pomoč - darilo
    Upoštevaje kot izhodišče, da je naravno/normalno, da si sorodniki med seboj pomagajo, in (1) dejansko vzajemnost dajatev med zapustnico na eni strani (ki je prvi toženki dovolila brezplačno bivanje v svojem stanovanju) in prvo toženko na drugi strani (ki je plačevala mesečne stroške za stanovanje in vsakodnevno obiskovala zapustnico v domu starejših občanov) ter (2) dejstvo, da se zaradi zapustničinega ravnanja obseg njenega premoženja ni zmanjšal, Vrhovno sodišče ocenjuje, da prvo toženkine brezplačne uporabe zapustničinega stanovanje v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče šteti kot darilo po 29. členu ZD, ki bi se prvi toženki kot zakoniti dedinji vračunalo v dedni delež. Bistveno je namreč, da ni izkazano prikrajšanje dednih deležev sodedičev, ker je zapustnica dovolila svoji hčeri, da biva v njenem stanovanju, saj se masa zapuščine s tem ni zmanjšala.
  • 19.
    VSRS Sodba X Ips 20/2017
    19.12.2019
    DAVKI
    VS00030480
    ZDDV-1 člen 63, 63/1, 63/1-a, 67, 67/1-a. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 226.
    dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - ponovni davčni inšpekcijski nadzor - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - missing trader - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - pravni standard - obseg revizijske presoje - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
    Dikcija "vedel oziroma bi moral vedeti" o goljufivih transakcijah je pravni standard, ki ga je treba napolniti od primera do primera. Odločanje na podlagi pravnih standardov pa pomeni, da Vrhovno sodišče, ki je v revizijskem postopku pooblaščeno le za nadzor nad pravilnostjo uporabe prava, uporabo pravnih standardov nadzira v omejenem obsegu. Intenziven nadzor uporabe pravnega standarda bi namreč terjal tudi oceno in presojo dejstev, predvsem pa pravilnosti dejanskih zaključkov, s čimer bi revizijsko sodišče nujno posegalo (tudi) v presojo dejanskega stanja, kar ni njegova naloga. Uporabo pravnih standardov revizijsko sodišče zato lahko kontrolira le z vidika konsistentnosti, logičnosti razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svoj zaključek, ter preverja, ali uporaba pravnega standarda v posameznem primeru ne odstopa od uporabe istega standarda v drugih primerljivih primerih.
  • 20.
    VSRS Sklep II DoR 531/2019
    19.12.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00030017
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
    predlog za dopustitev revizije - ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>