Pojem "urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema" je treba v kontekstu stroge obličnostne zahteve iz 1. točke 47. člena ZN razlagati zožujoče, torej v skladu z namenom postrožene oblike, ki varuje pred nepremišljenimi razpolaganji s premoženjem, ki so posledica občutljivih in kompleksnih ter večplastnih odnosov med zakoncema, in ki bi usodno vplivali na nadaljnje življenje kateregakoli od njiju. Zaveza enega, da bo začasno, dokler ne razdelita skupno premoženje drugemu kot odmeno za izključno uporabo skupnega stanovanja plačeval določen denarni znesek, ne pomeni pomembne, zlasti pa ne za bodoč premoženjski položaj kateregakoli od njiju usodne ureditve premoženjskih razmerij.
Dejstvo, da je dotično okrožno sodišče v zadevi sodilo na prvi stopnji, sodba pa je bila z odločbo višjega sodišča razveljavljena, samo po sebi ne predstavlja utemeljenega razloga za določitev drugega pristojnega sodišča. Sodni red celo predvideva, da je po razveljavitvi zadeva predložena istemu sodniku. Predhodno odločanje o zadevi torej ni okoliščina, ki bi vplivala na izgled nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča.