ZPP člen 70, 70-6, 128, 128/5, 377, 384, 384/1, 384/4.
revizija - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - omejen obseg izpodbijanja v revizijskem postopku - bistvene kršitve postopka - izločitev sodnika - odklonitveni razlog za izločitev - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije - odškodninska odgovornost države
Pošiljanje obvestil o uvedbi stečajnega postopka nad domačo pravno osebo znanemu tujemu upniku je samostojno opravilo stečajnega upravitelja in sodišče nadzorne funkcije ni dolžno opravljati.
ZPP člen 215, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 59.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - delitev skupnega premoženja zakoncev - delež na skupnem premoženju - višina dohodka zakoncev - skrb zakonca za gospodinjstvo in otroke - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zdravstveno stanje - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1) in pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Tako iz predloga predlagatelja kot iz dopisa CSD je razvidno, da je fizično in psihično zdravstveno stanje nasprotne udeleženke slabo in je v celoti odvisna od pomoči druge osebe. Očitno je torej, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer trenutno biva.
Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi metodološkega napotka pri dokazni presoji (8. člena ZPP), češ da naj bi sodišči odločili izključno na podlagi izvedenskega mnenja. Prav pritožbeno sodišče je namreč izrecno presojalo zatrjevana nasprotja med izvedenskim mnenjem in medicinsko dokumentacijo (torej listinami v spisu) z vpogledom v te listine in nasprotij ni našlo. Tožnici pa je tudi pravilno pojasnilo, da njena lastna izpovedba glede določenih dejstev ne more imeti take teže, kot jo ima izvedensko mnenje, saj tožnica nima strokovnega znanja, da bi sama lahko vedela, kaj je dejanski vzrok določenih poškodb (predvsem diskus hernije).
Prisojena odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter za zmanjšanje življenjskih aktivnosti je po presoji revizijskega sodišča ustrezna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00027453
ZPP člen 367a, 267a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izpodbijanje pravnih dejanj v korist stečajne mase - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - meje pritožbenega preizkusa - novela ZPP - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče sme presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče samo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku - zavrnitev pritožbe
ZRPPN člen 1, 2, 16, 17. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (1972) člen 1, 2, 6. ZDen člen 5. ZOR člen 103, 107. ZGJS člen 76.
izbrisna tožba - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - pogodba namesto razlastitve - splošni interes - ugotovitev splošnega interesa - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo - ničnost - izpodbojnost - prepoved manjšega pomena
V konkretni zadevi je bistveno, da je bil „dejanski“ splošni interes za razlastitev spornih nepremičnin v izgradnji B. obvoznice in da je bila ta po sklenitvi spornih pogodb na spornih nepremičninah tudi v resnici zgrajena. Poleg navedenega sta pravna prednika pravdnih strank sklenila pogodbo namesto razlastitve, kar pomeni, da je med njima očitno obstajalo soglasje o obstoju splošnega interesa, četudi prostorski izvedbeni akt (ali odločba) v skladu s 16. ali 17. členom ZRPPN (še) ni bil sprejet. Upoštevaje vse navedeno je v konkretnem primeru splošni interes očitno obstajal, zato Vrhovno sodišče ocenjuje, da gre v konkretnem primeru, kljub opustitvi ugotavljanja splošnega interesa „na način, ki ga določa zakon“, za prepoved manjšega pomena. Ker je ob tem pravni posel realiziran, sta izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 107. člena ZOR. Zato (zaradi opustitve ugotavljanja splošnega interesa „na način, ki ga določa zakon“) ni mogoče uveljavljati ničnosti pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00028887
OZ člen 82, 83, 120, 121. URS člen 25. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - nezgodno zavarovanje - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - zdravljenje - dnevno nadomestilo - status kmeta - prenehanje zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja zaradi upokojitve - upokojitev - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je sodišče druge stopnje pri presoji določila četrtega odstavka 15. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb 01-NEZ-1/08 pravilno uporabilo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o razlagi pogodb (82. in 83. člen OZ) ter določb glede splošnih pogojev pogodbe (120. in 121. člen OZ), ko je sklenilo, da od upokojitve dalje tožnik ni upravičen do dnevnega nadomestila, čeprav je aktivno zdravljenje potekalo še tudi po upokojitvi, ker naj bi bilo dnevno nadomestilo pogojeno s predložitvijo dokazila o začasni nezmožnosti za delo in ker naj bi "redno delo" ne pomenilo dela na kmetiji, čeprav je imel tožnik celotni čas aktivnega zdravljenja status kmeta,
2. ali prenehanje zavarovanja ob prenehanju delovnega razmerja ob pravilni uporabi materialnega prava pomeni tudi prenehanje zavarovalnega kritja za zavarovalne primere, ki so nastopili pred prenehanjem delovnega razmerja,
3. ali razlaga sodišča druge stopnje glede pravne podlage za uveljavitev dnevnega nadomestila, pomeni samostojno in kompleksno ugotovitev, ki združuje v sebi tako dejanska kot pravna vprašanja, ki niso bila v nobenem pogledu (dejanskem ali pravnem) predmet presoje sodišča prve stopnje in je tožnik tako ni mogel izpodbijati, ter ali je bil tožnik s tem glede zavrnilnega dela sodbe prikrajšan za pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00027589
URS člen 33, 60, 67. SPZ člen 19, 33, 92, 92/1.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - neposredna posest - dejanska oblast nad stvarjo - začasna uporaba stvari - skvot - avtonomna cona - določljivost subjekta na katerega se ukrep nanaša - neposredni uporabnik nepremičnin - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - javno dobro
Revidentka nasprotuje stališču, da tožene stranke ni mogoče zavezati k vračilu spornih nepremičnin prostih vseh oseb. A v okoliščinah konkretnega primera je tak zaključek na mestu. Nepremičnine, ki so predmet izročitve po obsodilnem delu sodb nižjih sodišč, uporabljajo številne, medsebojno nepovezane in celo neznane osebe. Z drugimi besedami: krog njenih uporabnikov je odprt, saj je daljše časovno obdobje (pred letom 2016) uporabnik lahko postal vsak. Na spornem območju je tako nastal neke vrste "kvazijavni" prostor, sredi katerega je vzniknila t. i. avtonomna cona.
Takšna območja so navadno v lasti oseb javnega prava. Lastnina oseb javnega prava pa vselej služi javnosti in ne zasebnim interesom posameznikov. Varstvo javne lastnine je zato predvsem varstvo reda in ne varstvo temeljnih človekovih pravic. Odločitev osebe javnega prava o ravnanju z nepremičninami v njeni lasti je bolj kot pravno, politično (v pomenu demokratičnega urejanja javnih stvari) vprašanje.
Pravni zaključek o izključni dejanski oblasti toženca bi bil v nasprotju z zavrnitvijo spornega dela zahtevka. A problem te kontradikcije ni v zavrnitvi spornega dela zahtevka v tej pravdi, marveč v pravnem sklepu o izključni dejanski oblasti, na katerega je svojo odločitev (očitno) oprlo sodišče v pravdi zaradi sodnega varstva posesti.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - škoda, ki jo povzroči divjad na nelovnih površinah - trk motornega vozila z divjadjo - objektivna odgovornost države - subsidiarna odgovornost - krivdna odgovornost - odgovornost lovske družine - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - dopuščena revizija - razlaga zakonske določbe - odgovornost upravljalca lovišča
Odgovornost države po četrtem odstavku 54. člena ZDLov-1 je subsidiarna (odgovarja le v primeru, če škoda ni nastala po krivdi upravljavca lovišča) in objektivna (ne glede na krivdo). Gre za objektivno odgovornost, ki je posebej predpisana (tretji odstavek 131. člena OZ) in jo je treba razlagati in upoštevati zgolj v mejah, v katerih je predpisana.
Zakonsko besedilo četrtega odstavka 54. člena ZDLov-1, da Republika Slovenija objektivno in subsidiarno odgovarja za škodo, ki je nastala na nelovnih površinah iz 10. člena od divjadi ali zaradi lova, je treba razlagati restriktivno tako, da odgovarja samo za premoženjsko škodo, ki jo utrpi nelovna površina.
V sedmem odstavku 54. člena ZDLov-1 zakonodajalec ni predpisal objektivne odgovornosti Republike Slovenije za kakršnokoli škodo, ki iz izvira iz trka divjadi in premikajočega se vozila. Zato širitev take odgovornosti nanjo ni dopustna, upoštevajoč izhodiščno načelo, da Republika Slovenija ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad, razen v primerih, določenih z ZDLov-1 (prvi odstavek 54. člena ZDLov-1).
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 100, 136. ZS-H člen 24, 24/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-31.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - stalno prebivališče dolžnika
Dolžnikovo stalno prebivališče se nahaja na območju katastrske občine Plač, ki skladno s 31. točko 8. člena ZPUZSO spada v območje Okrajnega sodišča v Mariboru (114. člena ZS, pred spremembo ZS-H v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZS-H).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00027966
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377. OZ člen 338. SPZ člen 48, 48/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - plačilo kupnine za nepremičnino - odložni pogoj - izpolnitev pogoja - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - neupravičena pridobitev - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - razpravno načelo - zastaranje - načelo vestnosti in poštenja - pravno nasledstvo
Tožeča stranka s tem, kdaj postavi določeni zahtevek (vezano na vprašanje zastaranja), in kakšna je vsebina tega zahtevka, začrta smer sodnega odločanja ter v bistvenem vpliva tudi na končni izid pravde.
Ker obogatitveni zahtevek temelji na povečanju vrednosti nepremičnine, začne zastaralni rok teči od dneva, ko je stranka izgubila posest nepremičnine. Pri tem se v zastaranje zahtevka zoper drugo toženko všteje tudi čas, ki je potekel v prid prve toženke.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Zavrnitev dokaznih predlogov (zaslišanje prič, ki bi vedele povedati o odnosu med osbojencem in oškodovanko po obravnavanem dogodku), je glede na predmet dokazovanja utemeljena zato, ker jih obramba ni utemeljila s potrebno stopnjo materialnopravne relevantnosti, saj ni ponudila zadostne podlage, iz katere bi izhajala ocena verjetnosti uspeha tako predlaganih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00028287
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je bila nesklepčna tožba, s katero je tožnica uveljavljala denarno nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnin.
pripor - odreditev pripora - dispozitivnost - obrazloženost odločbe sodišča prve in druge stopnje - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - pravica do zdravljenja
Ob ugotovljenih zakonskih pogojih za odreditev pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti vložnica zahteve ne more uspeti z zatrjevanjem, da je obdolžencu kratena pravica do zdravljenja. Z odreditvijo pripora se sicer res lahko poseže tudi v druge ustavno zavarovane pravice obdolženca, vendar pa gre primarno za poseg v pravico do osebne svobode, glede katerega je sodišče pretehtalo, da je varnost ljudi in njihovega premoženja zaradi obdolženčevega ravnanja ogrožena do te mere, da odtehta poseg v pravico do njegove osebne svobode. Sicer pa je zdravstveno varstvo zagotovljeno tudi obdolžencu skladno z od 31. do 34. člena Pravilnika o izvrševanju pripora.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost organizatorja - pojem nevarne dejavnosti - padalstvo - skok s padalom v tandemu - krivdna odgovornost - dopuščena revizija
Četudi tožnica glede na naravo dejavnosti (skok s padalom v tandemu) ni aktivno sodelovala pri njenem izvajanju, je bistvena okoliščina, da se je za dejavnost odločila prostovoljno, očitno prav zaradi vznemirjanja, ki ga riziki, povezani s tem, prinašajo. Zgolj dejstvo, da je šlo za plačano storitev v okviru organizirane dejavnosti, ki jo zavarovanka toženke nudi na trgu, ne spreminja narave odškodninske odgovornosti v odgovornost ne glede na krivdo. Vpliva lahko le na presojo kršitve pogodbenega razmerja (in posledično nastanka pogodbenega odškodninskega razmerja) med tožnico in zavarovanko toženke.
ZGO-1 člen 2, 2/1-5, 50a. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka (2009) člen 15, 40, 40-1, 55, 61. ZGJS člen 5, 5/2, 7,. ZUP člen 279, 279/1-4.
soglasje za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo - obveznost priklopa - javno vodovodno omrežje - zahteva stranke - ničnost odločbe - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - napačen pravni pouk - revizija tožene stranke - dopuščena revizija
Za odločitev organa, s katero odloči o strankini dolžnosti priključitve objekta na javno vodovodno omrežje, ni potrebna strankina zahteva, zato razlog za ničnost iz 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ne more biti podan.
ZTuj-2 člen 47a, 87, 87/3, 90. ZTuj-2E člen 35, 68, 69. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11.
ustavitev postopka - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - združitev z družino - status begunca - pravna sredstva - dopustnost pritožbe - ugodnejši predpis - sodelovanje prosilca v postopku - predložitev dokazov - listinski dokaz
Pravno sredstvo zoper sodbo upravnega sodišča v zadevah iz 47. a člena ZTuj-2, v katerih je bila prošnja vložena v roku 90 dni od priznanja statusa begunca in o kateri pred začetkom uporabe ZTuj-2E, to je do 1. 1. 2018, še ni bilo pravnomočno odločeno, je pritožba.
Pri razlagi pogojev za ustavitev postopka po tretjem odstavku 90. člena ZTuj-2 je treba izhajati iz ciljev Direktive 2003/86ES in stališč SEU v zadevi C-635/17. Upoštevaje določbo drugega odstavka 11. člena Direktive 2003/86/ES in dolžnost obojestranskega sodelovanja med prosilcem in organom bo mogoče domnevo o umiku zahteve v zadevah združevanja družine begunca uporabiti le izjemoma, praviloma samo, ko bo prosilec (begunec) izkazal popolno pasivnost glede izpolnjevanja svoje sodelovalne dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00027990
ZMZ člen 20, 26, 27. ZPP člen 8, 214.
mednarodna zaščita - priznan status begunca - odločanje v sporu polne jurisdikcije - odločanje na glavni obravnavi - dokazna ocena - zaporna kazen - nova dejstva in novi dokazi - prerekanje dejstev
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi opravljene glavne obravnave dovolj skrbno in natančno raziskalo dejansko stanje, pri tem je upoštevalo podatke upravnega spisa in svojo presojo, da je bila tožniku izrečena 15 letna zaporna kazen, ustrezno utemeljilo z razlogi, ki so logični in življenjsko oziroma izkustveno sprejemljivi.
Predlaganje novih dokazov in ugotavljanje novih dejstev, kolikor se (prvič) ugotavljajo pred sodiščem (ob prej izpolnjeni predpostavki dopustnosti), mora namreč stranka prerekati oziroma jih zanikati, sicer se štejejo za priznana.