CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027686
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neizpolnjevanje obveznosti s strani preživljalca - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
URS člen 21, 125. ZGJS člen 3, 3/2, 7, 59. ZLS člen 21, 21/2-5, 62. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (2012) člen 2, 40.
pasivna legitimacija - zavezanec za plačilo storitve obvezne javne gospodarske službe - financiranje gospodarske javne službe - odlok o oskrbi z vodo - stroški porabe vode - uporabnik storitve javne službe - najemnik nepremičnine - javno dobro - urejanje s podzakonskim aktom - exceptio illegalis - dopuščena revizija
Občina sicer lahko predpise iz svoje pristojnosti izda brez izrecnega napotila v zakonu, a ti ne smejo biti v nasprotju z zakoni. V obravnavanem primeru je občina z opredelitvijo pojma uporabnika obvezne javne gospodarske službe presegla okvire zakona. Podzakonski predpis sicer lahko ureja način izvrševanja pravic in obveznosti ter podrobneje določa vsebino teh pravic in obveznosti, pri čemer nujno interpretira zakon v določenem obsegu. Vendar pri svojem normiranju ne sme zoževati zakonskih pravic
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUP člen 214.
dopuščena revizija - izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - obrazložitev odločbe o izvolitvi - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, kako mora biti obrazložena odločba v postopku habilitacije - ali zadošča le obrazložitev v zvezi s tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen?
pravočasnost tožbe - enotno sosporništvo - evidentiranje meje - solastnik nepremičnine - pravica do vložitve pravnega sredstva - ugoditev pritožbi
Solastnika zemljišč, katerih meja je bila z izpodbijano upravno odločbo evidentirana kot urejena, sta v položaju enotnih sospornikov v smislu 196. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja tudi v upravnem sporu. Pravno se namreč razmerje, ki se z izpodbijano upravno odločbo ureja, to je ureditev meje med zemljišči, za solastnike zemljišča lahko reši le na enak način.
Pri presoji pravočasnosti tožbe je zato treba upoštevati ne samo prvi odstavek 28. člena ZUS-1, ampak tudi 197. člen ZPP.
Sodišče prve stopnje je o tožbi, ki sta jo skupaj vložila tožnik in pritožnica, torej o skupaj vloženi tožbi, odločilo po vsebini in tožbo zavrnilo. Učinki te sodbe, o poteku meje, se raztezajo tudi na pritožnico, saj je sporno razmerje za oba tožnika mogoče rešiti le na enak način. S tem, ko je sodišče prve stopnje po vsebini odločilo o skupaj vloženi tožbi, je torej odločilo tudi o pritožničini tožbi, čeprav jo je zavrglo. Nastala je torej procesna situacija že pravnomočno razsojene zadeve (res iudicata), zato je ponovno odločanje sodišča prve stopnje izključeno. Zaradi te procesne situacije pa pritožnici ne smejo nastati negativne pravne posledice, zato ima tudi pritožnica zoper sodbo pravico vložiti pravna sredstva v zakonskem roku, ki začne teči z dnem vročitve tega sklepa. Napačna odločitev sodišča prve stopnje namreč ne sme biti v škodo njenih procesnih pravic.
taksa za zahtevo za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper plačilni nalog - nova zahteva - nov postopek - enkratno plačilo sodne takse
Vsaka nova zahteva za izdajo začasne odredbe pomeni sprožitev novega postopka (tj. postopka odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe), zato je treba za vsako plačati sodno takso, četudi so vložene v istem (upravnem) sporu. Pravilo enkratnega plačila sodne takse za posamezni postopek odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe se uporabi le v primeru, ko sodišče večkrat (npr. zaradi razveljavitve) odloča o isti zahtevi. To pa ni primer v obravnavani zadevi.
ZVO-1 člen 64, 64/2. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - okoljevarstveno soglasje - lastnik sosednje nepremičnine - pravica do udeležbe v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali se v postopku odločanja o vprašanju priznanja stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja določbi drugega odstavka 64. člena ZVO-1 in prvega ter drugega odstavka 43. člena ZUP pravilno razlagata tako, da se vsebinsko in meritorno presoja predložena mnenja izvedbenih prič o obstoju zatrjevanih obremenitev na zemljiščih stranskega udeleženca, ali pa se o tem lahko meritorno odloča le v glavnem postopku?
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - pravica do pravnega sredstva - računanje roka
Pravica do sodnega varstva kot pravica do meritorne odločitve ni neomejena, zakon lahko določi procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo (oziroma ne smejo) biti izpolnjene, da sodišče v sporu meritorno odloči.
ZUS-1 za to, da bi se rok za tožbo računal od zaključka prvega upravnega spora, ki se je končal s procesno odločitvijo kot posledico tožnikove zamude, ne daje podlage.
predlog za dopustitev revizije - nepravnomočna sodba - pravna sredstva - pritožba - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru je bil predlog vložen zoper nepravnomočno sodbo upravnega sodišča. Zato zanj ni bil izpolnjen navedeni pogoj, da se mora predlog nanašati na pravnomočno sodbo.
Poleg tega bi obravnavanje predloga za dopustitev revizije in posledično dopustna vložitev revizije v obravnavanem primeru - ko je Vrhovno sodišče že odločalo o pritožbi zoper izpodbijano sodbo - pomenilo ponovno odločanje istega (najvišjega) sodišča o istih pravnih vprašanjih.
ZUP člen 87, 87/3, 100, 100/2, 111, 111/4. ZUS-1 člen 28, 28/1.
pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbe
Besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje. Iz določb 87. člena ZUP je še razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke, torej po poteku petnajstih dni. To pomeni, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.
Za pravilno presojo vprašanja, ali ravnanja oziroma opustitve tožene stranke sodijo v okvir pravno relevantne vzročne zveze, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je podana vzročna zveza med škodnim ravnanjem in konkretno nastalimi stroški požarne intervencije. Z drugimi besedami, treba je presoditi, ali so prav zaradi ravnanj oziroma opustitev tožene stranke nastali stroški požarne intervencije oziroma so nastali višji stroški kot bi bili, če bi tožena stranka ravnala v skladu s pravnimi akti, ki so jo zavezovali pri sanaciji gramozne jame. Če bi se izkazalo, da je tožena stranka s svojimi ravnanji in opustitvami prispevala k nastanku (višjih) stroškov nujnega ukrepanja, je šteti, da je povzročila ogroženost, zaradi katere so ti (višji) stroški nastali (prvi odstavek 118. člena ZVNDN).
Namen postopka priznanja in izvršitve tuje arbitražne odločbe je v zagotovitvi pravne podlage za njeno čezmejno izvršitev. Gre za postopek, ki vodi do nastanka (popolnega) izvršilnega naslova. Ker je bilo z Delno razsodbo odločeno "le" o temelju odškodninskega zahtevka, nič pa ni bilo z njo zapovedanega, takšna odločba nima učinka izvršljivosti, zato predlagatelju njenega priznanja ni potrebno zahtevati. Nasprotni udeleženec bi lahko in tudi je priznanju Končne razsodbe nasprotoval (tudi) s sklicevanjem na razloge za zavrnitev priznanja Delne razsodbe. V tem primeru je (bilo) trditveno in dokazno breme glede Delne razsodbe, vključno s predložitvijo dokumenta in prevoda, na nasprotnem udeležencu.
URS člen 22, 23. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZSSve Zakon o sodnem svetu (2017) člen 1.
dopuščena revizija - Sodni svet - imenovanje na sodniško mesto - nepristranskost odločanja - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pošten postopek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča?
Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)?
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine d.o.o. - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - izpodbojna tožba - identiteta tožbenega zahtevka - procesna teorija - dopuščena revizija
Nasprotna razlaga, ki jo zagovarja revidentka, da naj bi imel tožnik tudi po izteku prekluzivnega roka iz prvega odstavka 396. člen ZGD-1 pravico uveljavljati nove izpodbojne razloge, je zato v nasprotju z namenom te zakonske določbe, saj bi povečevala negotovost v pravnem prometu. Odgovora na dopuščeno revizijsko vprašanje zato ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na stališča čiste procesne teorije glede identitete tožbenega zahtevka. Namen, ki ga zasleduje citirana določba o prekluzivnem roku za vložitev tožbe, zato od tožnika terja, da v tem roku s tožbo jasno usmeri svoj pravovarstveni zahtevek in s tem zameji negativne učinke, ki izvirajo iz podaljšanega stanja negotovosti glede veljavnosti sklepa skupščine. Glede trditev, podanih po izteku prekluzivnega roka, ki presegajo navedeni okvir v tožbi, je tožeča stranka prekludirana.
Ločitvena pravica, ki jo uveljavlja tožeča stranka v postopku stečaja, temelji na pravnomočnem sklepu o potrditvi prisilne poravnave, in ne na predhodni odredbi. Ločitvena pravica je bila priznana kot nepogojna in s pravnomočno potrjeno prisilno poravnavo je o njej pravnomočno odločeno.
- ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da v okoliščinah konkretnega primera ni podana pravno relevantna vzročna zveza med škodnim dejanjem in njegovimi posledicami,
- ali je pritožbeno sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, s tem ko se je ukvarjalo z vprašanjem pravno relevantne vzročnosti, v zvezi s čimer tožena stranka ni podala prav nobenih navedb v postopku na prvi stopnji.
Ob ugotovitvi dejstva, da je bila med strankama sklenjena pogodba z uveljavitvijo odkupne opcije dne 18. 6. 2010, tožba za njeno izpolnitev pa vložena dne 6. 11. 2014, je očitno, da materialno pravo o zastaranju terjatve tožeče stranke ni moglo biti zmotno uporabljeno, kot to trdi revidentka.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima tožeča stranka kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko pravni interes za sodno varstvo v pravdnem postopku z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka za plačilo občasnih stroškov stečajnega postopka in za pridobitev izvršilnega naslova za plačilo teh stroškov kljub temu, da ji je bil zahtevek za plačilo stroškov priznan v predračunu stroškov, ki ga je s sklepom potrdilo stečajno sodišče.
URS člen 22, 58. ZVis člen 6, 55, 57, 59. ZPP člen 351, 351/2. ZUP člen 6, 6/2.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - pravni interes za revizijo - izvolitev v naziv višji predavatelj - postopek izvolitve v naziv - avtonomija državne univerze - obrazloženost odločbe - meje sodne presoje - diskrecijsko odločanje - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - merila za izvolitev v naziv - izvirna pristojnost - sodba presenečenja
Univerza o izvolitvah v nazive ne odloča na podlagi javnega pooblastila, saj ne gre za nalogo državne uprave, ki bi jo z zakonom ali na podlagi zakona prenesli nanjo (121. člen Ustave), temveč za nalogo, ki izvirno sodi v samo jedro univerzitetne avtonomije in je po naši ustavni ureditvi upravni organi ne smejo izvrševati. Prav tako pa tudi oseba, ki je v tak naziv izvoljena, ne prejme nobenega oblastvenega ali javnopravnega upravičenja v razmerju do tretjih oseb, zato tudi ne gre za odločanje o javnopravni zadevi, ki bi med njo in univerzo kot odločevalcem vzpostavilo, preoblikovalo ali ukinilo javnopravno razmerje.
V primeru volitev v navedene nazive gre za strokovno in ne za oblastveno pravno presojo, glede katere bi bila toženi stranki podeljena upravna diskrecija skladno z ZViS.
V obravnavani zadevi torej ne gre za spor zoper upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi kandidata, saj tožena stranka ni izdala upravnega akta v smislu ZUS-1 (2. člen). ZViS je sicer formalno določil pravico do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma v postopku za odvzem naziva, 59. člen ZViS),14 vendar ta glede na naravo odločitve ni namenjena možnosti sodnega uveljavljanja izpolnjevanja vsebinskih meril pridobitve naziva, temveč varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv. To so tudi edine pravice, ki jih kandidatu v zvezi s tem postopkom ob pravilni ter ustavnoskladni razlagi ZViS in ZUS-1 lahko zagotavlja sodišče v upravnem sporu.
V zvezi s postopkom in pravili, ki veljajo za izvolitve v nazive, pa kaže poudariti, da izrecno zakonsko pooblastilo univerzi (in drugim visokošolskim zavodom), da ta postopek podrobneje uredi v svojem statutu (57. člen ZViS) pomeni tudi, da je v celoti izključena uporaba ZUP, razen če bi na podlagi lastne odločitve uporabo njegovih pravil sprejela univerza sama (z določitvijo v statutu). S tem pa so neupoštevna tudi pravila o oblikovanju obrazložitev odločb.
ZPP člen 190, 190/1, 213, 285, 371, 371/1, 436, 436/3. ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 6, 6/1, 56, 395, 395/2.
navidezna (simulirana) pogodba - simuliran pravni posel - sklepčnost ugovora - solidarne obveznosti - domneva o popolnosti listine - relevančna teorija - nasprotna tožba - materialno procesno vodstvo
Določbo prvega odstavka 190. člena ZPP je zato treba razlagati tako, da odstop terjatve, ki je predmet pravde, med pravdo ni ovira, da se pravda med istima pravdnima strankama ne dokonča o istem predmetu spora. Tožnik zato ni dolžan prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve.
Odgovor na vprašanje, ali gre za pravno pomembna dejstva, da že materialno pravo. Če je ta odgovor negativen, so tudi dokazi, ki jih stranka predlaga za dokazovanje teh dejstev, nepotrebni. Zato z zavrnitvijo takšnih dokaznih predlogov ni kršeno načelo kontradiktornosti in s tem povezana kršitev 22. člena URS.
Pri navidezni pogodbi se predpostavlja, da obstaja pridržek za sklenitev dejanske pogodbe, ki sta ga stranki skušali preseči s simulirano pogodbo. Iz dejanskih okoliščin, na katere se sklicuje tudi revizija, pa je mogoče sklepati zgolj, da zatrjevani dejanski kreditojemalec (družba A.) ekonomsko ni bil zmožen skleniti kreditne pogodbe s tožečo stranko. Sklicevanje na pričakovana ravnanja v zvezi z bodočim kreditom za to družbo pa pojasnjuje zgolj pričakovanja toženk o nadaljnjem urejanju poslovnih odnosov med udeleženimi osebami pri izvajanju investicije. Te okoliščine pa nikakor ne pripeljejo do sklepanja, da je bila v pravnem smislu zavezanka iz kreditne pogodbe družba A. in ne prva toženka. Zato iz tako zatrjevanega sklopa dejstev ni mogoče sklepati, da Kreditna pogodba ne učinkuje med pravdnima strankama. Zgolj okoliščina, da je tožena stranka iz teh dejstev napačno sklepala na navideznost Kreditne pogodbe, še ni narekovala sodišču, da bi moralo toženo stranko usmerjati, katera dodatna dejstva mora zatrjevati, da bi z ugovorom uspela.