krajevna pristojnost - prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sodišča - nestrinjanje z odločitvijo sodišča
Nezadovoljstvo in nestrinjanje predlagatelja za prenos krajevne pristojnosti s preteklimi vsebinskimi odločitvami sodišča v kazenskem postopku ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Potrditev prvostopenjske sodbe v nespremenjenih delih v pritožbenem postopku razumno implicira ugotovitev, da višje sodišče kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00028519
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-3.. URS člen 22, 25.. KZ-1 člen 154, 186.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - prepovedanost dejanja - prepovedana droga - čas storitve kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - dokončano kaznivo dejanje - ne bis in idem - nadaljevano kaznivo dejanje - kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - celovita presoja dokazov - sodba sodišča druge stopnje - sprememba in dopolnitev obrazložitve sodbe - obravnava na drugi stopnji
V obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje so izostali razlogi o tem, kako je sodišče pretehtalo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi. S tem, ko je sodišče naštelo in povzelo izvedene dokaze, ob tem pa ni obrazložilo, kaj posamezni dokazi dokazujejo in kako je presodilo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi, je storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe izostalo dokazno oceno sodišča prve stopnje na procesno nedopusten način poskušalo nadomestiti s svojimi razlogi. Manjkajoče dokazne ocene, ki bi jo morala vsebovati že prvostopenjska sodba, pa višje sodišče na tak način, ne da bi opravilo glavno obravnavo, ne more nadomestiti, saj bi bila s tem obsojencu kršeni tako pravica do poštenega postopka na podlagi obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave RS), kot tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagateljica ni zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagateljica ne more prepustiti vrhovnemu sodišču.
ZMZPP člen 73, 73/2, 97, 98, 111. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah (1963) člen 49, 49-b. ZNP člen 5, 5/2. ZPP člen 408, 408/3.
priznanje tuje sodne odločbe - spor iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - izključna pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče otroka - sprememba stalnega prebivališča - soglasje staršev
Ker je imel mladoletni otrok ob rojstvu v soglasju staršev stalno prebivališče določeno v Sloveniji, predlagateljica stalnega prebivališča otroku ni mogla enostransko spremeniti s prijavo pred razvezo zakonsko zveze brez soglasja nasprotnega udeleženca, ki je selitvi otroka v Rusijo nasprotoval. Predlagateljica s tem, ko je samovoljno, brez pristanka nasprotnega udeleženca, odpeljala otroka v Rusijo, ni mogla vplivati na pravno priznano stalno prebivališče otroka, tako da bi nasprotnemu udeležencu onemogočila sklicevanje na izključno pristojnosti slovenskih sodišč.
ZST-1 člen 5, 5/1-1, 5/1-6, 32, 32/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - tožba v upravnem sporu - začasna odredba v upravnem sporu - nastanek obveznosti plačila sodne takse - rok za izdajo začasne odredbe
Če ni v ZST-1 ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe pa nastane z vročitvijo odločbe, s katero je o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločeno, stranki.
Odločanje sodišča pred izdajo plačilnega naloga samo po sebi ne pomeni, da je taksna obveznost, ki je nastala z vložitvijo tožbe, prenehala.
Samo dejstvo, da sodišče o pritožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe ni odločilo v roku, ne pomeni, da zaradi tega obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe z vročitvijo odločbe pritožniku ni nastala.
ZLS člen 33, 33/5, 33/6. URS člen 44, 160, 160/1-4. ZPP člen 339, 339/2-3.
svetovalni referendum v lokalni skupnosti - posamičen ali splošni akt - pristojnost upravnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča - ni sodne pristojnosti - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Akt o razpisu svetovalnega referenduma je predpis lokalne skupnosti, zato je za presoj oziroma oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom pristojno Ustavno sodišče.
postulacijska sposobnost za pritožbo - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - pooblastilo - prepozno vložena vloga
Pritožnika sta pritožbo vložila sama. V njej nista zatrjevala niti izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit. Po izteku roka za vložitev pritožbe sta sodišču posredovala še vlogo, v kateri navajata, da se v teh zadevah ne znajdeta najbolje in da sta k pritožbi pozabila priložiti pooblastilo pravniku za zastopanje v tej zadevi. Pritožnika sta k tej vlogi priložila pooblastilo za zastopanje v predmetni zadevi in potrdilo, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno Vrhovno sodišče pritožnikov ni pozivalo, naj izkažeta izpolnjevanje zahtevanega pogoja (da imata opravljen pravniški državni izpit). Po presoji Vrhovnega sodišča je v predmetni zadevi bistveno, da je vloga pritožnikov z pooblastilom za zastopanje prepozna in tako neupoštevna. Pritožbo je tako vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, zato pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za izplačilo dodeljenih nepovratnih sredstev - odškodninska odgovornost - zavrnitev predloga
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se glede na določilo 478. člena OZ zahtevek za znižanje kupnine uresniči tako, da se plačilo kupnine zniža za razliko med vrednostjo stvari ob sklenitvi pogodbe brez napak in vrednostjo, ki bi jo ob sklenitvi pogodbe imela stvar z napako, ali prek stroškov za odpravo teh napak.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stranka je sin vpisničarke
Okoliščine, kot jih je pojasnilo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Razpravljajoča sodnica kot tudi ostale tri sodnice, razporejene na pravdni oddelek, toženca poznajo, ker je starejši sin dolgoletne vpisničarke njihovega sodišča. Ker šteje pravdni oddelek le štiri sodnice in dve vpisničarki, so zelo povezane in tako tudi redno seznanjene z dogajanjem med pravdnima strankama. Zadeva je bila ravno zaradi tega, ker gre za sina njihove vpisničarke, še posebej aktualna tema pogovorov na njihovem sodišču. O tem so se tudi pogovarjale, same sodnice in z navedeno vpisničarko, predvsem v smislu tolažbe in dajanja nasvetov, ko je za njih prosila. Navedene okoliščine bi utegnile pri tožnici vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogle negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanj v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Žalcu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026546
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZKP člen 200, 200/1, 205, 205/2, 272, 272/2, 272/3.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - napačna pravna podlaga - vpliv na zakonitost sklepa
Napačna pravna podlaga, ki jo je okrožno državno tožilstvo navedlo v predlogu za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi če državno tožilstvo v predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice ne bi navedlo pravne podlage za podaljšanje pripora, to ni ovira, da sodišče pripora zoper obdolženca ne bi podaljšalo, če so za to podani pogoji in je predlog za podaljšanje pripora ustrezno obrazložen.
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je uporaba določb Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) glede odškodninske odgovornosti izvajalca poštnih storitev, omejitve višine odškodnine ter izključitve odgovornosti v primeru posredne škode omejena izključno na primere, ko je podana lažja oblika krivde, ter na najpogostejše in najbolj tipične primere škodnih dogodkov (in kateri so takšni primeri) in 2) ali je škodo, ki nastane naslovniku poštne pošiljke in ni posledica direktnega ravnanja izvajalca poštnih storitev, temveč ravnanja tretje osebe, ki je poštno pošiljko prejela zaradi napake izvajalca poštnih storitev, mogoče opredeliti kot posredno škodo.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - varovanje otroka s posebnimi potrebami - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Za ugotovitev, ali je bil varovanec zavarovanke toženke res nepredvidljiv, agresiven, (pre)močan ter zato neobvladljiv, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, zato je ta dejstva smelo ugotavljati z zaslišanjem prič, ki so bile z njim v dnevnih stikih.
Delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami sicer spada med poklice z nekoliko povečanimi tveganji za nastanek škode, a gre v konkretni zadevi vendarle za še sprejemljive rizike. Kot nevarno dejavnost, ki povzroči objektivno odškodninsko odgovornost, je mogoče šteti le dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi. Nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem s še tako skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti nastanka škode, lahko pa povečana nevarnost izhaja iz posebnih okoliščin, v katerih je bila sicer nenevarna dejavnost izvajana. Tudi okoliščine, v katerih je bila dejavnost izvajana, ne utemeljujejo sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi indicirala objektivno odškodninsko odgovornost.
Ob ugotovitvi, da do škodnega dogodka varovanec v šoli in v stiku s tožnico ni bil neobvadljiv ali agresiven, da tožnica ni nikoli obvestila delodajalca, da ga ne bi mogla obvladati, je pravilna tudi odločitev, da v ravnanju zavarovanke toženke ni mogoče najti pomanjkljivosti, ki bi utemeljevale njeno krivdno odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026837
ZPP člen 254, 254/3. ZVEtL člen 7, 8. ZVEtL-1 člen 42, 43, 51, 57, 57/3.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - nepravdni postopek - pravica do izjave v postopku - dokazovanje z izvedencem - izvedenec ustrezne stroke - določitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba materialnega predpisa - pravica do revizije - dopuščena revizija - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v isti zadevi mora dati ob pravilni razlagi in uporabi kriterijev iz relevantnih določb ZVEtL in ZVEtL-1 enak rezultat. Tako na podlagi ZVEtL kot na podlagi ZVEtL-1 je skupna pripadajoča zemljišča potrebno obravnavati kot izjemo. Predlagatelji s pripombami na izvedensko mnenje niso uspeli vzbuditi resnega dvoma v pravilnost izvedenkinega strokovnega izhodišča, da je sporna nepremičnina skupno pripadajoče zemljišče.
Stališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.