KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00028519
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-3.. URS člen 22, 25.. KZ-1 člen 154, 186.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - prepovedanost dejanja - prepovedana droga - čas storitve kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - dokončano kaznivo dejanje - ne bis in idem - nadaljevano kaznivo dejanje - kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - celovita presoja dokazov - sodba sodišča druge stopnje - sprememba in dopolnitev obrazložitve sodbe - obravnava na drugi stopnji
V obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje so izostali razlogi o tem, kako je sodišče pretehtalo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi. S tem, ko je sodišče naštelo in povzelo izvedene dokaze, ob tem pa ni obrazložilo, kaj posamezni dokazi dokazujejo in kako je presodilo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi, je storilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi sodbe izostalo dokazno oceno sodišča prve stopnje na procesno nedopusten način poskušalo nadomestiti s svojimi razlogi. Manjkajoče dokazne ocene, ki bi jo morala vsebovati že prvostopenjska sodba, pa višje sodišče na tak način, ne da bi opravilo glavno obravnavo, ne more nadomestiti, saj bi bila s tem obsojencu kršeni tako pravica do poštenega postopka na podlagi obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave RS), kot tudi pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS).
Potrditev prvostopenjske sodbe v nespremenjenih delih v pritožbenem postopku razumno implicira ugotovitev, da višje sodišče kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo.
Stališče zagovornika, da mora izrek sklepa o odreditvi pripora vsebovati sestavine izreka, kot jih Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določa za obsodilno sodbo, je napačno. Gre za dve povsem različni sodni odločbi, za kateri zakon tudi posebej predpisuje njune obvezne sestavine. Vsebino sklepa o priporu določa drugi odstavek 202. člena ZKP, ki ne določa, kako mora biti sklep oblikovan oziroma katera vsebina mora biti navedena v posameznem delu sklepa o priporu, kot je to zaradi njenega drugačnega pomena natančneje predpisano za sodbo, s katero sodišče obdolženca spozna za krivega.
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagateljica ni zadostila. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagateljica ne more prepustiti vrhovnemu sodišču.
ZMZPP člen 73, 73/2, 97, 98, 111. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah (1963) člen 49, 49-b. ZNP člen 5, 5/2. ZPP člen 408, 408/3.
priznanje tuje sodne odločbe - spor iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - izključna pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče otroka - sprememba stalnega prebivališča - soglasje staršev
Ker je imel mladoletni otrok ob rojstvu v soglasju staršev stalno prebivališče določeno v Sloveniji, predlagateljica stalnega prebivališča otroku ni mogla enostransko spremeniti s prijavo pred razvezo zakonsko zveze brez soglasja nasprotnega udeleženca, ki je selitvi otroka v Rusijo nasprotoval. Predlagateljica s tem, ko je samovoljno, brez pristanka nasprotnega udeleženca, odpeljala otroka v Rusijo, ni mogla vplivati na pravno priznano stalno prebivališče otroka, tako da bi nasprotnemu udeležencu onemogočila sklicevanje na izključno pristojnosti slovenskih sodišč.
ZST-1 člen 5, 5/1-1, 5/1-6, 32, 32/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2.
plačilni nalog za plačilo sodnih taks - tožba v upravnem sporu - začasna odredba v upravnem sporu - nastanek obveznosti plačila sodne takse - rok za izdajo začasne odredbe
Če ni v ZST-1 ali taksni tarifi določeno drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. Obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe pa nastane z vročitvijo odločbe, s katero je o zahtevi za izdajo začasne odredbe odločeno, stranki.
Odločanje sodišča pred izdajo plačilnega naloga samo po sebi ne pomeni, da je taksna obveznost, ki je nastala z vložitvijo tožbe, prenehala.
Samo dejstvo, da sodišče o pritožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe ni odločilo v roku, ne pomeni, da zaradi tega obveznost plačila takse za postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe z vročitvijo odločbe pritožniku ni nastala.
ZLS člen 33, 33/5, 33/6. URS člen 44, 160, 160/1-4. ZPP člen 339, 339/2-3.
svetovalni referendum v lokalni skupnosti - posamičen ali splošni akt - pristojnost upravnega sodišča - pristojnost Ustavnega sodišča - ni sodne pristojnosti - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Akt o razpisu svetovalnega referenduma je predpis lokalne skupnosti, zato je za presoj oziroma oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom pristojno Ustavno sodišče.
postulacijska sposobnost za pritožbo - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - pooblastilo - prepozno vložena vloga
Pritožnika sta pritožbo vložila sama. V njej nista zatrjevala niti izkazala, da imata opravljen pravniški državni izpit. Po izteku roka za vložitev pritožbe sta sodišču posredovala še vlogo, v kateri navajata, da se v teh zadevah ne znajdeta najbolje in da sta k pritožbi pozabila priložiti pooblastilo pravniku za zastopanje v tej zadevi. Pritožnika sta k tej vlogi priložila pooblastilo za zastopanje v predmetni zadevi in potrdilo, da ima pooblaščenec opravljen pravniški državni izpit. Glede na navedeno Vrhovno sodišče pritožnikov ni pozivalo, naj izkažeta izpolnjevanje zahtevanega pogoja (da imata opravljen pravniški državni izpit). Po presoji Vrhovnega sodišča je v predmetni zadevi bistveno, da je vloga pritožnikov z pooblastilom za zastopanje prepozna in tako neupoštevna. Pritožbo je tako vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, zato pritožba ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - stranka je sin vpisničarke
Okoliščine, kot jih je pojasnilo sodišče, predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Razpravljajoča sodnica kot tudi ostale tri sodnice, razporejene na pravdni oddelek, toženca poznajo, ker je starejši sin dolgoletne vpisničarke njihovega sodišča. Ker šteje pravdni oddelek le štiri sodnice in dve vpisničarki, so zelo povezane in tako tudi redno seznanjene z dogajanjem med pravdnima strankama. Zadeva je bila ravno zaradi tega, ker gre za sina njihove vpisničarke, še posebej aktualna tema pogovorov na njihovem sodišču. O tem so se tudi pogovarjale, same sodnice in z navedeno vpisničarko, predvsem v smislu tolažbe in dajanja nasvetov, ko je za njih prosila. Navedene okoliščine bi utegnile pri tožnici vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi mogle negativno vplivati na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivni nepristranskosti odločanja v postopku. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanj v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Žalcu.
Splošni pogoji zavarovanja morajo biti jasni; takšni, da zavarovancem omogočajo realno presojo v njih podane vsebine zavarovalnega razmerja, vključno z obsegom zavarovalnega jamstva. Razlikovanje med primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi vdora meteorne vode, in primeri, ki jih pokriva zavarovanje škode zaradi poplav, ni povsem jasno, saj teh v Splošnih pogojih opredeljenih škodnih primerov ni mogoče razlagati povsem enopomensko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00027455
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 180.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - volja oskrbovane osebe - izraz volje
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se pri odločanju o uporabi posamezne varovalne opreme oziroma pripomočka (npr. uporabi varovalne posteljne ograje) upošteva jasno izražena volja varovanca, ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, in ki je svojo voljo sposoben jasno in nedvoumno izraziti ali pa se upošteva zahteva oz. volja skrbnika za poseben primer, ki je v nasprotju z voljo varovanca.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nevarna dejavnost - varovanje otroka s posebnimi potrebami - odgovornost drugih za mladoletnika - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Za ugotovitev, ali je bil varovanec zavarovanke toženke res nepredvidljiv, agresiven, (pre)močan ter zato neobvladljiv, sodišče ni potrebovalo posebnega strokovnega znanja, zato je ta dejstva smelo ugotavljati z zaslišanjem prič, ki so bile z njim v dnevnih stikih.
Delo varuhinje otrok s posebnimi potrebami sicer spada med poklice z nekoliko povečanimi tveganji za nastanek škode, a gre v konkretni zadevi vendarle za še sprejemljive rizike. Kot nevarno dejavnost, ki povzroči objektivno odškodninsko odgovornost, je mogoče šteti le dejavnost, pri kateri obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode na življenju ali zdravju ljudi. Nevarnost lahko izvira iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem s še tako skrbnim nadzorom in spoštovanjem pravil za njeno izvajanje ni mogoče preprečiti nastanka škode, lahko pa povečana nevarnost izhaja iz posebnih okoliščin, v katerih je bila sicer nenevarna dejavnost izvajana. Tudi okoliščine, v katerih je bila dejavnost izvajana, ne utemeljujejo sklepa o tako povečani nevarnosti, ki bi indicirala objektivno odškodninsko odgovornost.
Ob ugotovitvi, da do škodnega dogodka varovanec v šoli in v stiku s tožnico ni bil neobvadljiv ali agresiven, da tožnica ni nikoli obvestila delodajalca, da ga ne bi mogla obvladati, je pravilna tudi odločitev, da v ravnanju zavarovanke toženke ni mogoče najti pomanjkljivosti, ki bi utemeljevale njeno krivdno odgovornost.
premoženjsko zavarovanje - stanovanjsko zavarovanje - zavarovalna pogodba - zavarovalna vrednost - zavarovalni pogoji - podzavarovanje - dopuščena revizija - zavarovanje na novo vrednost - razlaga spornih določil - razlaga v korist druge pogodbene stranke - jezikovna razlaga - logična razlaga - višina zavarovalne vsote
Zavarovanje na novo vrednost zavarovalcu očitno vzbuja zaupanje, da zavarovalna vsota ne odstopa od zavarovalne vrednosti in zato ne pričakuje, da bi ga lahko zadele posledice podzavarovanja. Že z jezikovno razlago izraza „nova“ vrednost pridemo navzkriž s temeljnim konceptom podzavarovanja, saj se vrednost ob začetku zavarovalne dobe in vrednost ob kasnejši točki v času lahko razlikujeta, zavarovanje na novo vrednost pa naj bi zavarovalcu nudilo varnost prav s svojim prilagoditvenim elementom prihodnjim razmeram. Čeprav OZ v 960. členu ureja podzavarovanje in posebni pogoji v splošnih določbah prav tako opisujejo, na kakšen način razmerje med zavarovalno vsoto in vrednostjo posledično vpliva na izplačilo zavarovalnine, pa določbe o zavarovanju na novo vrednost-standard iz poglavja C obravnavanih posebnih pogojev povprečnega zavarovalca zavedejo do te mere, da je prepričan, da bo dobil škodo povrnjeno do višine zavarovalne vsote iz zavarovalne police. Revizijsko sodišče ocenjuje, da ne po jezikovni, ne po logični razlagi navedenih spornih določb posebnih pogojev ni mogoče najti enopomenske interpretacije. Zato je v skladu s 83. členom OZ potrebna razlaga teh določil v korist zavarovanca.
Stališče sodišč nižjih stopenj, da bi morala tožnica, ker je do razveljavite kupoprodajne pogodbe s pravnomočno sodno odločbo prišlo že pred vknjižbo tožencev v zemljiško knjigo, materialnopravno neveljavnost listine, ki je bila podlaga za vpis, uveljavljati že v zemljiškoknjižnem postopku, saj je v poznejšem postopku z izbrisno tožbo s tem ugovorom prekludirana, je zmotno. Pravnomočen zemljiškoknjižni sklep namreč udeležence postopka zavezuje le glede tistih vprašanj, ki bi jih lahko uveljavljali v zemljiškoknjižnem postopku, torej glede formalnopravnih vprašanj vknjižbe. Ugovor, da je pravni posel razveljavljen oziroma razvezan, pa pomeni ugovor materialne narave, zato se o teh vprašanjih razpravlja v pravdnem in ne v zemljiškoknjižnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026546
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - obstoj pooblastila - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Stranka lahko pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prav tako se revizijo lahko vloži le zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
predlog za delegacijo pristojnosti - umik predloga
V zvezi s pravnimi sredstvi velja, da lahko stranka vse dotlej, dokler sodišče ne izda odločbe o pravnem sredstvu, to pravno sredstvo umakne. Po analogiji velja enako glede predlagalnega akta, kakršen je predlog za delegacijo pristojnosti.