PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR
VS00025641
ZTuj-2 člen 51, 51/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pravni interes - časovna omejitev - tožbeni ugovor o neustavnosti zakonske ureditve - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
V obravnavanem primeru gre za izpodbijanje časovne omejitve izdanih začasnih dovoljenj za prebivanje, pa tudi za uveljavljanje neustavnosti zakonske ureditve, na kateri temelji izpodbijana odločitev, ki pa lahko (v primeru meritorne presoje sodišča) vodi do spremembe pravnega položaja tožnikov. Uveljavljanje takšnih (ustavnopravnih) ugovorov po presoji Vrhovnega sodišča vzpostavlja dolžnost sodišča, da presodi skladnost zakonske norme, ki je podlaga za odločitev v konkretnem sporu, z Ustavo. Šele če na podlagi tako opravljene presoje meni, da je norma ustavnoskladna, jo lahko uporabi in razsodi v zadevi. Prav tako presojo (presojo vsebinske (ne) utemeljenosti tožbe) je opravilo sodišče prve stopnje v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa (v pravilnost katere se Vrhovno sodišče ne spušča). To pa pomeni, da je izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v nasprotju z razlogi zanj (procesna odločitev v izreku je obrazložena z razlogi za zavrnitev tožbe), kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka upravnega spora po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00027297
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZMZ-1 člen 49, 49/2-1, 62, 62/2.
dopuščena revizija - varna izvorna država - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - seznanitev prosilca z informacijami o stanju v izvorni državi - načelo zaslišanja strank
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito dolžan prosilce seznaniti s tem, da bo uporabljen koncept varne izvorne države ter jih soočiti z informacijami, na podlagi katerih je Vlada RS z Odlokom o določitvi seznama varnih izvornih držav določeno državo razglasila za varno izvorno državo oziroma ali gre v nasprotnem primeru za kršitev načela zaslišanja stranke (22. člen Ustave RS)?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - določitev stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov - namestitev otroka v krizni center - začasna odredba - nezadovoljstvo stranke z delom sodišč - dvom v nepristranskost sojenja - sprememba bivališča stranke v postopku
Nasprotna udeleženca ne substancirata nobenih tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti.
Glede na fazo postopka na zaključek tudi ne vpliva okoliščina o trenutnem bivališču vpletnih, medtem ko je način in kraj izvrševanja stikov vsebinsko vprašanje, ki se lahko vselej ustrezni prilagodi novim, spremenjenim okoliščinam.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v obravnavani zadevi, upoštevajoč vse okoliščine primera, podana krivdna odškodninska odgovornost zavarovanca toženke.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani samo v primeru, če bi bil vložničin predlog utemeljen tudi kolikor se nanaša na njene pomisleke glede odločanja višjega sodišča. Posplošene okoliščine, ki naj bi po vložničinem mnenju narekovale prenos pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Ljubljani, po oceni Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v nepristransko odločanje višjega sodišča o predlogu, kolikor se ta nanaša na vložničine pomisleke glede izvedbe kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Na sodnem območju Višjega sodišča v Ljubljani sta poleg Okrožnega sodišča v Ljubljani, tudi Okrožni sodišči v Kranju in Novem mestu, glede katerih pa vložnica ne navaja razlogov, ki bi vzbujali pomisleke v nepristransko izvedbo postopka, če bi bila krajevna pristojnost prenesena na eno od teh sodišč. S tega vidika Vrhovno sodišče glede predloga za prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na drugo stvarno pristojno sodišče, pri čemer ni pomembno, da se sama zavzema za prenos na Okrožno sodišče v Kopru, ne predstavlja skupnega neposrednega višjega sodišča, ki bi bilo pristojno odločati o prenosu pristojnosti.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00025096
URS člen 19, 21, 34. ZDZdr člen 74, 75.
socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - oseba z duševno motnjo - pogoji za sprejem - namen in cilj ukrepa - prostorska stiska - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - dopuščena revizija
Namestitev nasprotne udeleženke v zavod, ki ji ne zagotavlja niti osnovnih in minimalnih bivanjskih pogojev, pomenil hud poseg v njeno pravico do varstva osebnostnega dostojanstva.
predlog za dopustitev revizije - določitev stikov z otrokom - odpadli stiki zaradi bolezni - bolezen otroka - nadomestni stiki - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00025608
ZPP člen 38, 206, 206/4. SPZ člen 77. ZEN člen 20. ZENDMPE člen 11.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - enotnost sodne prakse - jezikovna razlaga - namenska razlaga - novela ZPP-E - nepravdni postopek - določitev meje med nepremičninami - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - domneva močnejše pravice - izpodbojna zakonska domneva - zadnja mirna posest - pravična ocena - zemljiški kataster kot uradna evidenca - poseg v zasebno lastnino - protiustavnost - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja ni izkazana sicer zatrjevana neenotnost sodne prakse višjih sodišč. Pravzaprav ni navedena nobena (ne)enotna sodna praksa, na katero naj bi se oprlo Vrhovno sodišče pri razlagi spornega pravnega pravila. Celo nasprotno, iz odločb nižjih sodišč je razvidno, da sta že sami ugotovili, da je na tem področju sodna praksa enotna. Hiter pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča pa pokaže, da se je tudi to o tem že izreklo.
Očitno je, da zastavljeni vprašanji z neenotonostjo sodne prakse nimata nič skupnega. Vrhovno sodišče bi s podajo svetovalnega mnenja (tj. odgovorom na zastavljeni vprašanji) le uporabilo že ustaljeno sodno prakso in ustrezne razlagalne metode, s čimer bi (nehote) že prejudiciralo končno razsodbo. Ne le, da bi s tem zašlo zunaj pravnega okvira, določenega v četrtem odstavku 206. člena ZPP, temveč bi predvsem postopalo v nasprotju z namenom tega novega instituta, ki se mora v duhu ustavnih procesnih jamstev in ekonomičnosti postopka osredotočiti izključno na razlago pravnih pravil, v funkciji ex ante usklajevanja neenotne sodne prakse višjih sodišč v primerih, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Le taka razlaga je lahko skladna s siceršnjim položajem Vrhovnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - odkupna pravica - ustanovitev odkupne pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije se zavrže. Gre za postopek o ustanovitvi odkupne pravice na podlagi 53. člena ZVEtL-1. Navedena določba je umeščena med posebne določbe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Pred to določbo je v 51. členu zakona določeno, da je zoper pravnomočno odločbo sodišča o ugotovitvi pripadajočega zemljišča, izdano na drugi stopnji, mogoče vložiti revizijo na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Glede na to, da v konkretni zadevi ne gre za tako odločbo, revizija v postopku zaradi odkupne pravice ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - izločitev - izločitev sodnika - zavrnitev predloga
Predlagateljevega dojemanja vodenja postopkov na Okrajnem sodišču v Ljubljani kot nestrokovnega in pristranskega po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namreč namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika.
S konkretizacijo in omejitvijo prvotno postavljenega splošnega zahtevka na opuščanja vseh dejanj, s katerimi bi tožena stranka ovirala nemoteno uporabo hodnika in vhoda za potrebe dostopanja strank in osebja tožeče stranke, ni niti spremenjena istovetnost zahtevka, niti ni zahtevek povečan, ali morebiti celo uveljavljen drug zahtevek poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP, ki v teh okvirih opredeljuje spremembo tožbe). Dejansko gre celo za omejitev tožbenega zahtevka - na konkretizacijo le ene vrste ravnanj, ki jih je tožena stranka dolžna v bodoče opuščati.
Res se v skladu z 219. členom SPZ stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (civiler uti). Stvarne služnosti se morajo zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjevati, vendar le kolikor dopuščata njihov namen in narava. V izpodbijani sodbi pa je bilo takšno pravno tehtanje pravilno opravljeno. Dejanske ugotovitve sodišč (nanizani sporni posegi, ki bistveno in pomembno ovirajo dostop do prostorov tožeče stranke), na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), omogočajo zgolj pravni zaključek o protipravnem posegu v izvrševanje služnostne pravice tožeče stranke nemotenega dostopa po hodniku tožene stranke do njenih prostorov, kar pomeni ne le možnost nemotenega fizičnega dostopa do salona, ki predstavlja poslovni prostor tožeče stranke (že to pa bi zadostovalo za ugoditev tožbenim zahtevkom v opisanem delu), temveč tudi s tem povezano zakritost (neopaznost) njegove lokacije potencialnim uporabnikom. Zato so končno neutemeljeni tudi revizijski očitki, da naj bi se sodišči napačno ukvarjali z neobstoječo „pravico biti viden“ namesto s pravico do nemotenega izvrševanja služnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - zapuščinski postopek - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dedič
Okoliščina, da je ena od strank postopka zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, je v določenih primerih lahko "drug tehten razlog" za prenos pristojnosti, a sama po sebi ugoditve predlogu ne narekuje.
Posebnosti zapuščinskega postopka sta, da je v samem zakonu izražena težnja, da naj se postopek opravi pri sodišču z zakonom določene krajevne pristojnosti ter da zapuščinsko sodišče v številnih primerih stranke napoti na pravdo. Zato dejstvo, da je eden od dedičev zaposlen na sodišču, ki vodi zapuščinski postopek, četudi gre za zelo majhen kolektiv, samo po sebi ne zadošča za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
revizija - razlogi za revizijo - revizija kot prepis pritožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje odgovora na tožbo
Revizija je samostojno in izredno pravno sredstvo. Z njo se izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji, zato se od revidenta zahteva, da obrazloženo in konkretizirano izpodbija te razloge. Gola ponovitev pritožbenih navedb tem zahtevam praviloma ne zadošča in ne more pripeljati do uspeha v revizijskem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišč - konkretizacija navedb - zavrnitev predloga
Tožnica v predlogu kot tehten razlog navaja zgolj povezave med toženko in osebami, zaposlenimi na Okrajnem sodišču v Kamniku, vendar te navedbe ustrezno ne konkretizira. Trditve o lokacijski bližini sodišča in obrtne zbornice, kjer je zaposlena toženka, o toženkinem izdajanju potrdil sodnim izvedencem ter o tem, da sta toženka in tožničin direktor mediatorja za gospodarske in potrošniške spore pa ne vzbujajo dvoma v nepristranskost sodišča in zato ne predstavljajo podlage za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - pospešitev postopka - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Kar želi predlagatelj, je pospešitev postopka, ki je objektivno mogoča tudi pred sodiščem, ki že vodi zadevo. Pravna sredstva za tovrstno pospešitev so podana v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne pa v institutu delegacije po 67. členu ZPP.
Zahtevek za povračilo investicij bi bil lahko utemeljen tudi na obogatitveni podlagi, vendar trditev v zvezi z neupravičeno obogatitvijo (trditev v smeri vrednosti opravljenih investicij oziroma za koliko se je zaradi njih povečala vrednost nepremičnine) tožnica ni ponudila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00024556
URS člen 56. ZZZDR člen 2, 5a, 5a/1, 106a. ZSV člen 81. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 16.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravica do osebnih stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb nepravdnega postopka - udeležba v postopku - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - upoštevanje otrokovih koristi
Vloga centrov za socialno delo v postopkih v zvezi z otrokom je večplastna: nastopajo kot svetovalni organ (praviloma pred sodnim postopkom, ko udeleženim osebam pomagajo pri sklenitvi ustreznega sporazuma), kot strokovni organ (poročilo in mnenje, ki ga od CSD pridobi sodišče, ima bistvene značilnosti izvedenskega dela), lahko sodelujejo v postopku kot stranka oziroma udeleženec ali pa po končanem sodnem postopku spremljajo in zagotavljajo izvrševanje izrečenih ukrepov (npr. otrokovih stikov pod nadzorom). Enako kot za druge državne organe in nosilce javnih pooblastil v dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom pomeni otrokova korist temeljno vodilo tudi za njihovo delo in odločanje. To lahko zagotovijo le z medsebojnim sodelovanjem in koordiniranim delom z drugimi organi, ki prav tako sodelujejo ali odločajo v postopkih v zvezi z otrokom. Da pa bo njihovo delo lahko usklajeno z delovanjem drugih organov, je treba centrom za socialno delo omogočiti, da v takšnih postopkih na ustrezen način sodelujejo. Udeležba v postopku jim mora biti zagotovljena vsaj v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanje nanaša. V nasprotnem primeru se ravnanje, ki naj bi bilo v korist otroka, lahko izkaže za neučinkovito in celo v škodo otroka.
Otrokova korist mora biti vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov, ki pripravi in nadzoruje neposredno izvajanje stikov, zato mora biti odločitev sodišča (tudi glede tega, zlasti če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti) obrazložena.
Opis ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, saj v njem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da si je obsojeni predmete leasinga, to je viličarje prisvojil. Nevrnitev predmetov leasinga sama po sebi še ne pomeni njihove prilastitve.
Zato, da bi ravnanje, ki je v nasprotju s pogodbenimi določili, preraslo v kaznivo dejanje zatajitve, mora biti opisano (in ne zgolj zatrjevano), kako si je obsojeni predmete leasinga prisvojil.