ZPP člen 339, 339/2-14, 379, 379/1. OZ člen 150, 152, 158, 158/1, 158/2.
odgovornost za škodo - odgovornost imetnika psa - ugriz psa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožbeno sodišče (in pred tem tudi že sodišče prve stopnje) bi se glede na dejanske ugotovitve moralo opredeliti do odločilnega vprašanja, kdo je bil v konkretnem primeru imetnik psa in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Ker se ni, je obrazložitev izpodbijane sodbe do te mere nezadostna, da je zaradi njene pomanjkljivosti (pomanjkanja ali odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih) onemogočen njen preizkus in je podana absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ne drži očitek o zmotni uporabi določb 87. člena OZ in 47. ter 48. člena ZN. Nižji sodišči sta pravilno zaključili, da sta sporni posojilni pogodbi med pravdnima strankama, ki sta bila takrat zunajzakonska partnerja, nični, ker nista bili sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - verodostojnost izpovedbe
Pri storilcih kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ mora iti za zlorabo položaja pri doseganju spolnega občevanja ali drugih spolnih dejanj. Ta zloraba se kaže predvsem v izkoriščanju odnosa nadrejenosti, podan pa mora biti tudi drugi pogoj, da je otrok takšni osebi zaupan v varstvo.
Molčeč prenos soodgovornosti staršev otroka na drugo osebo je mogoč tudi s konkludentnimi ravnanji oziroma molče, vendar morajo obstajati konkretna dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je bilo ravnanje staršev takšno, da so prepustili drugi osebi otroka v varstvo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00069559
URS člen 26, 56. ZZZDR člen 5a, 111. DZ člen 149. OZ člen 52, 101. SPZ člen 49.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odsvojitev premoženja otrok - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - prodajna pogodba za nepremičnino - pravilo sočasnosti izpolnitve - razpolagalni in zavezovalni posel - varstvo koristi otroka - dolžna skrbnost - protipravnost ravnanja - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - obstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - zavrnitev revizije
Drugi toženec je opustil svoje dolžno nadzorstvo, zaradi česar mu je tudi mogoče očitati neskrbno ravnanje (protipravnost). Vendar tožnikova škoda iz te protipravnosti ne izvira, ker se nevarnost, ki jo je bil drugi toženec s svojim dolžnim ravnanjem dolžan preprečiti, ni realizirala. Škodo je tožniku s svojim aktivnim in naknadnim ravnanjem povzročila tretje toženka, česar drugi toženec ni mogel in tudi ni bil dolžan predvideti in preprečiti.
vročitev izjave o odstopu - oddajna teorija - dopuščena revizija - pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - zaprtje računa - prejemna teorija
Tožnica pogodbe ni odpovedala, ampak je od nje odstopila, ker toženec ni izpolnil svojih pogodbenih obveznosti. Tako ne gre za odpoved trajnega pogodbenega razmerja, ki eni od strank več ne ustreza (kar ureja 333. člen OZ), marveč gre za prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve.
Za veljaven odstop od pogodbe zaradi kršitev (neizpolnitve) nasprotne stranke, ni nujno, da je kršitelju vročena izjava o odstopu. Pomembno je (vsaj v primeru, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe), da mu je postavljen dodaten rok, v katerem lahko obveznost izpolni.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - lovska družina - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - revizija kot prepis pritožbe - zavrnitev revizije
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da je tožnica z dnem uveljavitve ZSKZ na spornih nepremičninah pridobila lastninsko pravico, saj sta nižji sodišči ugotovili, da so sporne nepremičnine v trenutku uveljavitve ZSKZ predstavljale kmetijska zemljišča in da toženka na njih takrat ni imela lastninske pravice, ampak je nepremičnine le uporabljala in z njimi upravljala v okviru družbene lastnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00024553
OZ člen 179. URS člen 42. ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11.
osebnostna pravica - pravica do združevanja - članstvo v lovski družini - pravno priznana nepremoženjska škoda - odškodnina za nepremoženjsko škodo - dopuščena revizija
Pravica do združevanja ne spada med osebnostne pravice, ki so predmet varstva v okviru pravno priznane nepremoženjske škode zaradi pretrpljenih duševnih bolečin, do povrnitve katere je posameznik upravičen v obliki denarne odškodnine po 179. členu OZ. Gre za pravico, katere vrednota se izraža v povezovanju posameznikov med seboj, to pa presega obseg pravic iz 179. člena OZ, ki izvirajo neposredno in zgolj iz človekove osebnosti.
stavbna pravica - pridobitev stavbne pravice - družbena lastnina - pravica uporabe
V času družbene lastnine je bilo imetništvo pravice uporabe na zemljišču dejansko/praktično predpogoj za gradnjo stavbe v skladu z zakonom na zemljišču, ki je v družbeni lastnini (oziroma za pridobitev/veljavnost ustreznih upravnih dovoljenj za gradnjo stavbe na družbeni lastnini). To pomeni, da tožnik, ki je zgradil na družbeni lastnini sporni prizidek brez pravice uporabe zemljišča in brez upravnih dovoljenj za gradnjo, ni dokazal ne derivativne ne originalne pridobitve lastninske pravice na spornem prizidku. Zgolj ustni dogovori o dovoljeni gradnji v okviru sklenjene najemne pogodbe namreč ne pomenijo pridobitev lastninske pravice na spornem prizidku.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pripor - pravica do uporabe svojega jezika - nedovoljeni dokazi - doktrina prima facie
Pomanjkanje podatkov v spisu glede vprašanja, od katerega trenutka dalje je bil navzoč prevajalec za albanski jezik ter nejasnosti o tem, kdo je obdolžencu dal pravni pouk v srbskem jeziku in v kolikšni meri je bil ta pouk pravilno preveden ter ali ga je obdolženec v celoti razumel, onemogočajo celovito presojo (ne)dovoljenosti dokazov. Navedeno pomeni, da bodo omenjene okoliščine predmet ugotavljanja nadaljnjega postopka. Hkrati pa ravno pomanjkanje določenih procesno relevantnih dejstev, ki bi omogočilo odgovore na zgoraj navedena vprašanja, ob upoštevanju dejstva, da iz listinske dokumentacije izhaja podatek o danem pravnem pouku v jeziku, ki ga obdolženec razume, onemogoča zaključek o prima facie nedovoljenih dokazih.
dopuščena revizija - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari - krivda - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje o temelju tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
izločitev sodnika - izločitev predsednika sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - sklep o zavrnitvi predloga - pravica do pritožbe - pravni pouk
Pravdne stranke imajo pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Sklep predsednika Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev predsednika višjega sodišča je prav takšen sklep.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - dopuščena revizija
V obravnavanem primeru sta v postopku za izključitev družbenika iz družbe edina družbenika družbe sklenila sodno poravnavo o izstopu A. A. iz družbe in prenosu njegovega poslovnega deleža na C. C. kot edinega preostalega družbenika te družbe. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodno poravnavo interpretirati v luči konkretnih zadev kot izstop. Sklenjena je bila v postopku za izključitev družbenika iz družbe (z nekim popuščanjem) in kupnina ni bila dogovorjena, zato gre za izstop in ne prenos. To pomeni, da je prišlo v obravnavanem primeru do sodnega izstopa tožnika iz družbe ter prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh s tem deležem povezanih pravic in obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00025610
SPZ člen 72, 72/3. ZPP člen 128, 128/5, 285, 377, 384, 384/1.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - dobrovernost pridobitelja - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - materialno procesno vodstvo - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je v okviru materialnega procesnega vodstva opozorilo stranke, da bo pravno podlago za odločitev tvoril tretji odstavek 72. člen SPZ. Tožnica je lahko spoznala, na podlagi katerih pravnoodločilnih dejstev bo sodišče odločilo. Za konkretno presojo je ključno, da tožnica ni uspela izpodbiti domneve o dobrovernosti druge toženke. Revizijsko nestrinjanje z dokazno oceno pomeni nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja.
ZPP člen 105, 105/1, 108, 108/1, 180, 180/1. ZGD-1 člen 21, 21/1, 21/3.
obvezne sestavine tožbe - firma in sedež stranke - sedež gospodarske družbe - pravna oseba s sedežem v tujini kot pravdna stranka - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe - dopuščena revizija
Pri opredelitvi sedeža tožene stranke je bilo podano neskladje med opredeljeno državo (Češka republika) in preostalimi elementi naslova sedeža (mesto, ulica in hišna številka), ki jih je mogoče povezati le z drugo državo (Slovaško republiko). V takih okoliščinah, ko sta pod enako firmo registrirani družbi v obeh državah, pomanjkljivost v tožbi ni bila sanirana že s tem, da je bila tožba s pošiljko, ki je bila naslovljena na naslov, kot je bil naveden v tožbi, uspešno vročena družbi s sedežem v Slovaški republiki. Dolžnost točne individualizacije tožene stranke v tožbi je v sferi tožeče stranke, zato je utemeljen revizijski očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo vlogo tožnika, ki je bila vložena takoj po prejemu odgovora družbe s sedežem v Republiki Slovaški, upoštevati kot pravočasen predlog za popravo tožbe, s katerim je odpravila nerazumljivost tožbe glede sedeža tožene stranke. Zato v tem primeru ni šlo za subjektivno spremembo tožbe.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev odpovedi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna.
Tožnik je glede na način poškodovanja in neznosno bolečino trpel zelo intenziven primarni strah v trajanju 30 minut. Še v času trajanja tega primarnega strahu je začel trpeti zelo intenziven sekundarni strah. Bil je utemeljeno zaskrbljen za usodo noge. Intenziven sekundarni strah je trpel tudi po oskrbi z mavcem. Ta je trajal do odstranitve mavca (približno en mesec). Nato je bil strah zmeren in občasno intenziven, trajal je so odstranitve OSM (približno tri mesece). Občasen strah je trpel do zaključenega zdravljenja oziroma tudi do dneva izdelave izvedenskega mnenja. Po oceni Vrhovnega sodišča predstavlja primerna odškodnina glede na intenzivnost in trajanje primarnega in sekundarnega strahu, ki ga je trpel tožnik, 4.000,00 EUR, kar predstavlja protivrednost 3,7 povprečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na nepremičnini k.o. Ajdovščina, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. To pomeni, da je v skladu s četrtim odstavkom 35. člena in v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZIZ v fazi dovolitve izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno razlagalo določilo 3.6.2 (oziroma določilo 2.5.1) Navodil Ministrstva za šolstvo in šport za izvajanje projektov ESS z dne 1. 8. 2008 (oziroma z dne 4. 4. 2011) v delu, ki se nanaša na „izjeme“.
ZGD-1 člen 164, 164/1, 547, 547/1. ZFPPIPP člen 283. OZ člen 169.
povrnitev premoženjske škode - stečaj družbe - tržna vrednost delnice - padec vrednosti delnic - neposredni odškodninski zahtevek delničarja - odsevna škoda - prenehanje delnic zaradi stečaja
Tudi v primeru, ko naj bi ravnanje povzročitelja škode imelo za posledico začetek stečajnega postopka, je premoženjska izguba delničarjev zaradi izgube celotne vrednosti delnic le odsev škode, ki je nastala sami družbi. Premoženjski položaj delničarjev je tudi v tem primeru mogoče izravnati le preko zahtevka v korist družbe. Zaradi začetka stečaja nad družbo se narava odškodninskega prikrajšanja delničarjev ni spremenila. Pred začetkom stečaja se je prikrajšanje delničarjev kazalo kot izguba vrednosti delnic. Z začetkom stečaja so delničarji sicer izgubili možnost izravnave prejšnjega premoženjskega položaja z dvigom vrednosti delnic zaradi nepovratnih posledic stečaja, ki vodijo k prenehanju družbe. Ker pa ima družba (stečajni dolžnik) možnost uveljavljanja povrnitve celotne škode od povzročitelja (načelo popolne odškodnine iz 169. člena OZ) z vplačilom v stečajno maso, bi bil premoženjski položaj delničarjev izravnan z uresničitvijo pravice do poplačila iz preostanka stečajne mase.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delovno razmerje za nedoločen čas - konkludentna izjava volje - poslovodni delavec - prenehanje potrebe po delu delavca
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče šteti, da je bilo z delavcem konkludentno sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas za delovno mesto po prejšnji pogodbi o zaposlitvi in ali sta s tem zaključkom sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe pravdnega postopka in pravilno uporabili materialno pravo; ali je sodišče vezano na pravilno poimenovanje odpovednega razloga v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ali se lahko šteje, da je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, če je poslovodni delavec razrešen z mandata, delodajalec pa mu ne more zagotoviti drugega dela.