sosedsko pravo - okrnitev pogleda/razgleda - imisije - krajevno običajna meja imisij - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - praktična konkordanca - splošno koristna dejavnost - dopuščena revizija
Tožnika v tej pravdi zahtevata plačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Ta naj bi jima nastala z okrnitvijo razgleda. Pred gradnjo blokov sta imela pogled na veduto Novega mesta, ki jo objema meander reke Krke. Sedaj tega razgleda več nimata, njuna nepremičnina pa je zaradi tega manj vredna.
Nižji sodišči sta odločitev utemeljili na pravni podlagi iz tretjega odstavka 133. člena OZ. Ta določa, da je v primeru, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, mogoče zahtevati samo povrnitev škode, ki presega običajne meje.
V konkretnem primeru glede okrnitve razgleda pravni standard preseganja običajne meje ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen že zato, ker sta nižji sodišči merilo preseganja običajnih mej vtkali v napačno materialnopravno pravilo.
Česar nižji sodišči nista storili, a bi morali, je uravnotežiti lastninski pravici pravdnih strank z metodo praktične konkordance. Šele če bi uporaba te metode dala odgovor, da je bilo v lastninsko pravico tožeče stranke (zaradi uresničevanja lastninske pravice tožene stranke) poseženo prekomerno (nesorazmerno), bi šlo za protipravnost posega, kar je – ker pač ne gre za položaj iz tretjega odstavka 133. člena OZ, osrednjega pomena.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - alternativna dispozicija - preslepitveni namen - najemno razmerje - trajanje najemne pogodbe - najem poslovne stavbe in poslovnih prostorov
Bistvo teorije o realizaciji je, da je bila pogodba sklenjena, četudi ne na predpisan način. Z izpolnitvijo pogodbe, njeno realizacijo, je razmerje med strankama stabilizirano, dosežen pa je tudi namen obvezno predpisane pogodbene oblike – varstvo strank pred nepremišljenostjo pri sklepanju pogodb. Na takšen način pogodba, kljub pomanjkanju obvezne pisne oblike, konvalidira in ostane v veljavi.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije je mogoče storiti na dva alternativno določena izvršitvena načina in sicer s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Oba izvršitvena načina tega kaznivega dejanja se med seboj dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine in prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene.
DAVKI - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024273
ZUS-1 člen 51, 51/1, 59, 59/1, 60, 75, 75/. ZMZ člen 75, 75/1. ZMZ-1 člen 20.
mednarodna in subsidiarna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - neizvedba glavne obravnave - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga - opredelitev do navedb stranke - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - dejansko stanje v upravnem postopku - politično prepričanje kot razlog preganjanja
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje je v bistvenem oprta na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku. V takem primeru pa ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se namreč omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe upravnega sodišča, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno (ker je bil predmet presoje sodišča prve stopnje) in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi (prvi odstavek 75. člena ZUS-1) predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje (in ne dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka v postopku izdaje upravnega akta). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopusten.
zavrženje tožbe kot prepozne - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - vročitev pooblaščencu in vročitev stranki - vročitev nepooblaščeni osebi - ugoditev pritožbi
Odvetnika sta bila določena za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči pritožnici v konkretnem kazenskem postopku. V tem postopku sta torej lahko delovala kot strankina pooblaščenca, kar pa ne pomeni, da sta s tem pridobila oziroma imela pooblastilo za zastopanje pritožnice v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi katere sta bila eden razrešen drug pa postavljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Zato je za presojo pravočasnosti vložene tožbe ključno, kdaj je bila odločba vročena pritožnici in ne odvetnikoma, ki v tem postopku nista nastopala kot pooblaščenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00024275
SZ-1 člen 90, 90/2, 90/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 30.
dopuščena revizija - najem neprofitnega stanovanja - splošni pogoji za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja - dohodkovni in premoženjski cenzus
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali najemodajalec, ki na podlagi prvega odstavka 30. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko vsakih pet let preveri, ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja, lahko preverja tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, pri čimer je dohodkovni pogoj določen s podzakonskih predpisom in ne z zakonom?
nepopoln predlog za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, da naj bi sodišče kršilo določbe 122. člena ZPP-E ter drugega odstavka 214. in 318. člena ZPP, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. Uredba o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj - Koper do priključka Velenje jug (2017) člen 17.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - uredba o državnem prostorskem načrtu - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
Za presojo, ali državni prostorski načrt ureja posamična razmerja z učinkom upravnega akta, je treba ugotoviti, ali posamezna norma tega akta neposredno vpliva na pravni položaj določene osebe, torej ali sprememba (omejitev, izguba pravice itd.) nastopi neposredno na njeni podlagi in le enkratno v konkretnem življenjskem primeru. Navedeno pa samo po sebi vključuje tudi presojo, ali določene osebe norma zadeva posamično (individualno), torej ali učinkuje zgolj na določen krog oseb. Opisane presoje sodišče prve stopnje ni opravilo, čeprav iz izpodbijane sodbe in tožbe, ki se nahaja v sodnem spisu, izhaja, da so pritožniki že v tožbi navajali razloge, zaradi katerih naj bi 17. člen izpodbijane Uredbe urejal posamična razmerja.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - pravica do nepristranskega sodnika - nestrinjanje s pravnimi stališči sodnikov - ista zadeva - videz nepristranskosti
V obravnavanem primeru ne gre za izločitveni razlog po 5. točki 70. člena ZPP, saj je pravdna zadeva, na katero se tožnik sklicuje, tekla pred okrajnim sodiščem in med drugimi strankami kot ta upravni spor, zato ne gre za sojenje v isti zadevi.
Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev. Tožnik z zahtevo za izločitev višje sodnice v upravnem sporu z vsebinskim polemiziranjem z odločitvijo v drugem postopku ne more uspeti. Postopkovne kršitve ali tam sprejeta materialnopravna stališča, ki naj bi bila po njegovo zmotna, je (bilo) mogoče izpodbijati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
Negativna odločitev za stranko v drugem postopku (kar ni primer v obravnavani zadevi, ker pritožnik v tistem drugem postopku niti ni bil stranka) sama zase še ne more pomeniti sodničine pristranskosti, niti vzbuditi dvoma v njeno nepristranskost.
stroški upravnega spora - dovoljenost pritožbe zoper sklep o stroških - nedovoljena pritožba - ustavna pravica do pravnega sredstva (pritožba) - zavrženje pritožbe
Ker 82. člen ZUS-1 pritožbe zoper stroškovne sklepe ne predvideva, gre za generalno izključitev takšnih pritožb. Posledično sklicevanje na ureditev v drugih zakonih, ki takšne pritožbe dopuščajo, ni mogoče. Do takšnega razumevanja navedene določbe ZUS-1 vodi tako jezikovna razlaga, ki kaže na to, da je pritožba dovoljena le v primerih, predvidenih v ZUS-1, kot tudi teleološka razlaga po namenu zakona, saj je dostop do Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi dopuščen le v najbolj utemeljenih primerih.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229, 260, 260-9.
tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za tožbo v upravnem sporu - položaj stranke v upravnem postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, pa sicer ima pravni interes za izid upravnega postopka in upravnega spora, mora za pridobitev položaja tožnika v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku. Če ta še ni končan, lahko tak položaj doseže s posebno zahtevo v skladu s 43. oziroma 229. členom ZUP, če pa je upravni postopek že končan pa ima možnost obnove postopka po 9. točki 260. člena ZUP. Odločanje o tem vprašanju je v pristojnosti upravnega organa in hkrati predmet upravnega postopka, v katerem organ presodi, ali oseba, ki zahteva udeležbo (vročitev oziroma obnovo), izpolnjuje pogoje za udeležbo v postopku kot stranska udeleženka iz 43. člena ZUP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00023657
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - program opremljanja - podlaga za odmero nadomestila - višina stroškov - strokovno mnenje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je na podlagi zahteve, vložene po uveljavitvi ZPNačrt, dopustno odmeriti komunalni prispevek, ne da bi občina imela program opremljanja zemljišč, sprejet na podlagi ZUreP-1 ali ZPNačrt, oziroma ali je dopustno pri posamični odmeri ugotavljati višino obračunskih stroškov komunalne opreme s strokovnim mnenjem?
Dunajska konvencije o pravu mednarodnih pogodb (1969) člen 4, 31, 31/1, 31/3. ZDen člen 10, 10/2. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - denacionalizacija - odškodnina za podržavljene nepremičnine - odškodnina od tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - razlaga mednarodne pogodbe - odločba Ustavnega sodišča - ustavno načelo enakosti pred zakonom - sprememba pravnega stališča - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Pravice do denacionalizacije ni mogoče odreči osebi, če na podlagi predpisov, ki jih je za izvedbo te pogodbe sprejela tuja država, odškodnine ne bi mogla dobiti, četudi bi jo uveljavljala. Vrhovno sodišče ne odstopa od stališča, da ZDen ni pravni temelj za poravnavo morebitnega neizplačila ali prenizkega izplačila odškodnine v tuji državi, odstopa pa od razlage, da glede na določbe FIP in njenih izvedbenih predpisov ni pomembno, za katere vrste premoženja, se je Republika Avstrija odločila izplačati odškodnino. Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno drugo premoženje, npr. nepremičnine. Določbe FIP in izvedbenih predpisov take razlage ne omogočajo, saj taka vsebina iz besedila njihovih določb ni razvidna, prav tako to ne izhaja iz predmeta in cilja, kot sta ga opredelili pogodbeni stranki FIP. Po navedenem torej pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi v UVEG, ni nujno pravica do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023507
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZavar-1 člen 483, 483/11. Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) člen 58, 58-5.
dopuščena revizija - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - odprava odločbe in vrnitev organu prve stopnje - molk organa - nastop fikcije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali in kdaj nastopi fikcija odobritve predlagane pridobitve kvalificiranega deleža iz 5. točke 58. člena Direktive 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) oziroma fikcija pozitivne odločbe iz enajstega odstavka 483. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1), če je pravočasno izdana zavrnilna odločba v upravnem sporu odpravljena in mora pristojni organ ponovno odločiti o zahtevi?
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024300
ZUS-1 člen 13, 13/1-3, 75, 75/3, 77. ZPP člen 339, 339/2-1, 350, 350/2, 356. ZMZ-1 člen 6.
mednarodna zaščita - ponovljeni postopek pred sodiščem - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - nepravilna sestava sodišča - enostavno dejansko in pravno stanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom
Sojenje po sodniku posamezniku v upravnem sporu je izjema od senatnega sojenja, ki jo je treba razlagati restriktivno, v korist senatnega sojenja.
Kriterij "enostavnega dejanskega in pravnega stanja", ki ga ZUS-1 določa kot možen razlog za izjemo od senatnega sojenja predstavlja pravni standard, ki ga je treba napolniti (ustrezno obrazložiti) glede na konkretni primer.
V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo svoje odločitve o sojenju po sodniku posamezniku, prav tako pa je glede obseg obrazložitev sodbe, v sodbo povzetega ugotovljenega dejanskega stanja in dokaznih predlogov evidentno, da v zadevi ne gre za enostavno dejansko in pravno stanje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00024297
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 21, 27, 27/1-2, 27/2, 30, 30/2, 49, 49/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - odločanje v sporu polne jurisdikcije - priznan status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - ugotovljeno drugačno dejansko stanje - nestrinjanje z dokazno oceno
Pritožnica uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki je v obravnavani zadevi dopusten, saj je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi sàmo ugotovilo dejansko stanje. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja se pojavlja predvsem v treh oblikah, kot zmotna dokazna ocena, kot zmotna uporaba pravil izkušenj ali uporaba napačnih oziroma na konkreten primer neuporabljivih izkustvenih pravil. Za utemeljitev katerekoli od teh oblik pa ne zadošča, da pritožnik navede le, katero dejstvo je zmotno ugotovljeno, temveč mora tudi argumentirati, zakaj naj bi bilo stališče sodišča o (ne)dokazanosti določenega dejstva nepravilno.
Uredba o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2008) člen 15. ZUS-1 člen 5, 5/4. PZ člen 32, 32/3. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (2018) člen 4, 7.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - splošni ali posamični akt - koncesijski akt - koncesnina
Določbi 4. in 7. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču, nista akta izdana v obliki predpisa, ki urejata posamična razmerja in kot taka akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 2, 3, 3/1, 24, 24/2, 24/3. ZKme-1 člen 42, 42/2, 49, 53, 56. Uredba o spremembah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2015) člen 98, 99. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 64. URS člen 158.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - javni razpis - ukrep programa razvoja podeželja - nepovratna sredstva v kmetijstvu - izpolnjevanje pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa - dvofazni postopek - pogoji za odobritev sredstev - zahteva za izplačilo odobrenih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - odprava odločbe organa prve stopnje - razvoj sodne prakse - sprememba pravnega stališča - kršitev materialnega prava - ugoditev reviziji
Odločitev o pravici do koriščenja sredstev do določene višine za odobreni projekt (nepovratnih sredstev iz naslova ukrepov LEADER v okviru programa razvoja podeželja 2007-2013, ki se sofinancirajo iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) je odločitev o pravnem temelju zahtevka za izplačilo, torej odločitev o obstoju same pravice, ki pri vlagatelju ustvari upravičeno pričakovanje, da mu bo za naložbo v odobreni predmet podpore povrnjen vsaj del z izvedbo nastalih upravičenih stroškov. Ugotovitev o obstoju pravice na drugi strani utemeljuje dolžnost toženke, da sredstva izplača, če vlagatelj glede nastalih in uveljavljanih stroškov izpolni predpisane zahteve. Dejansko izplačani znesek sredstev pa je odvisen od rezultatov pregleda kasneje vloženega zahtevka za plačilo, med drugim od resničnosti navedenih izdatkov, nastalih z izvedbo odobrenega projekta, in preverjanja oziroma primerjave izvedenega projekta s tistim, za katerega je bil predložen in odobren zahtevek za podporo.
Odločanje o zahtevku za izplačilo že odobrenih sredstev ne vključuje preverjanje pogojev, ki se nanašajo na sprejemljivost projekta in so bili že predmet odločanja z odločbo o pravici do sredstev. Takšno odločanje bi bilo v nasprotju z institutom pravnomočnosti.
Če je toženka menila, da predloženi projekt, ki ga je potrdila z odločbo o pravici do sredstev, ne izpolnjuje vseh pogojev, bi morala najprej spremeniti pravnomočno odločbo po za to predvidenem postopku (drugi odstavek 42. člena ZKme-1), ne pa prek zavrnitve zahteve za izplačilo. Šele če bi spremenila omenjeno odločbo, tako da ne bi potrdila projekta, bi zaradi odpadle pravne podlage smela zavrniti izplačilo zahtevanih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ZAVAROVALNIŠTVO
VS00023664
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZavar-1 člen 558, 558/4.
dopuščena revizija - dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor - dovoljenje za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - upravljanje večstanovajskih stavb - glavna dejavnost - zavarovanje
Revizija se dopust glede vprašanja:
Ali je sklepanje zavarovanj za nepremičnine (za večstanovanjske stavbe) v neposredni zvezi z dejavnostjo upravljanja teh nepremičnin?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00023652
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZLS člen 33, 33/6. URS člen 44.
dopuščena revizija - razpis referenduma - sklep občinskega sveta - splošni ali posamični akt - sodelovanje občanov pri upravljanju javnih zadev - pristojnosti lokalnih skupnosti
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sklep občinskega sveta o razpisu svetovalnega referenduma šteti za posamičen akt iz šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi ali za splošni akt.
- Ali odprava sklepa o razpisu svetovalnega referenduma z vprašanjem "Ali ste za to, da se v Občini Ilirska Bistrica postavi sprejemno-registracijski center za migrante?" krši pravice občanov iz 44. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00023677
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 63, 63/2-3. ZUP člen 274.
dopuščena revizija - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - razveljavitev prvostopenjske odločbe - odločitev upravnega sodišča - dolžnost sodišča - kršitev materialnega prava - pravica stranke do izjave
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali lahko sodišče potrdi odločitev drugostopenjskega organa o razveljavitvi prvostopenjskega sklepa po nadzorstveni pravici iz drugih razlogov od tistih, ki so navedeni v izpodbijani odločbi (na podlagi 3. točke drugega odstavka 63. člena ZUS-1), pri čemer niti ne navede katera določba materialnega predpisa naj bi bila očitno kršena, predvsem pa stranki ne omogoči, da se o teh drugih razlogih izjavi?