dovoljenost revizije - dohodnina od dobička iz kapitala - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - ustavnost zakonske ureditve
Zgolj zatrjevanje protiustavnosti drugega odstavka 97. člena ZDoh-2, ker se revident ne strinja z veljavno zakonsko ureditvijo, samo po sebi ne zadosti pravnemu standardu pomembnega pravnega vprašanja. Temeljno izhodišče ZDoh-2 je, da se izgube lahko poračunajo s pozitivnimi davčnimi osnovami za dobiček iz kapitala, doseženimi v istem davčnem letu, in po kateri se poračun opravi na letni ravni. Zakonodajalec v okviru svojih pristojnosti lahko določi izjeme, pri čemer je bistvenega pomena, da vse enake primere obravnava enako. V obravnavanem primeru se je zakonodajalec odločil samo za eno izjemo (tretji odstavek 97. člena ZDoh-2), ki pa je v bistvenem drugačna od obravnavane zadeve. Zato zatrjevana neustavnost z vidika 14. in 22. člena Ustave tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni podana.
ZDoh-2 člen 82, 82-6, 134, 134/3. ZDavP-2 člen 48, 48/7, 54, 57, 59, 59/1, 59/4, 97. URS člen 22. ZD člen 131. ZDen člen 67, 67/3.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dohodnina od dohodka iz kapitala - davčni obračun - popravek obračuna davčnega odtegljaja - upravičen predlagatelj - skrbnik za poseben primer kot zavezanec za davek - plačnik davka - davčni zavezanec - odločitev ustavnega sodišča - ustavno skladna razlaga - pravna praznina - vračilo preveč plačanega davka - skrbnik denacionaliziranega premoženja - aktivna legitimacija skrbnika premoženja - dedovanje denacionaliziranega premoženja - pravnomočnost sklepa o dedovanju
Predložitev popravka obračuna davčnega odtegljaja je zakonsko omejena na plačnika davka. Širše priznavanje kroga upravičenih predlagateljev popravka obračuna na podlagi razlage določb 54., 57. in 59. člena ZDavP-2 ni mogoče.
Ni ovire, da 97. člen ZDavP-2 ne bi bil uporabljiv tudi v primeru, kot je obravnavani, ko davčni zavezanec po vsebini uveljavlja davčno olajšavo in iz tega naslova zahteva vračilo preplačanega davka, ki ga je zanj plačal izplačevalec dohodka. Namen določbe je namreč v tem, da se zavezancu, ki je plačal nekaj, česar mu zakon o obdavčenju ne nalaga, omogoči vračilo tega zneska. Davčni odtegljaj pa je zgolj eden izmed načinov izpolnitve davčne obveznosti, zato mora imeti davčni zavezanec tudi v tem specifičnem primeru, v katerem odmerna odločba ni izdana, možnost zahtevati vračilo davka (brez predložitve popravka obračuna). V postopku vračila lahko davčni organ ugotovi, da je obračun davčnega odtegljaja napačen in preveč plačan davek zavezancu vrne ali pa zahtevek zavrne z odločbo, ki se lahko izpodbija s pravnimi sredstvi, določenimi v procesnih zakonih. Na takšen način je zavezancu omogočeno uresničevanje pravice iz 22. člena Ustave, saj v postopku vračila lahko uveljavlja vse ugovore, ki se nanašajo na višino odtegnjenega in plačanega davka.
S pravnomočnostjo sklepa o dedovanju premoženja je funkcija skrbnika denacionaliziranega premoženja prenehala. Ker je revidentu funkcija zakonitega zastopnika prenehala pred dnevom vložitve zahtevka pri davčnem organu, v funkciji skrbnika ni bil več legitimiran za zastopanje dedičev in posledično tudi ne za uveljavljanje davčne olajšave iz 6. točke 82. člena ZDoh-2.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - povezane pravne osebe - neodvisno tržno načelo - ekonomska korist - transferne cene - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ugoditev reviziji
Dejstvo, da fizični osebi kapitalsko obvladujeta družbo P. DEV, s katero je revidentka poslovala kot s povezano osebo, samo po sebi ni pravno odločilno, če ni hkrati ugotovljeno tudi, da je revidentka nadomestilo oziroma dobiček (v obravnavanem primeru iz naslova nižjih transfernih cen) dejansko zagotovila družbenikom. Iz prvega stavka 7. točke 74. člena ZDDPO-2 namreč izhaja, da mora biti prikrito izplačilo dobička izvršeno kvalificiranemu družbeniku, ki ima v družbi več kot 25 % delež, torej je lahko le slednji prejemnik nadomestila oziroma koristi.
V davčnem inšpekcijskem postopku ugotovljene dejanske okoliščine ne dajejo podlage za ugotovitev, da je v obravnavani zadevi šlo za prikrito izplačilo dobička lastnikom revidentek oziroma da so bili dejansko deležni ugodnosti, nastalih iz poslovanja družbe s povezano nemško družbo. Revizija namreč utemeljeno opozarja, da se beseda "posredno" nanaša zgolj na lastništvo. Iz izpodbijane sodbe pa ne izhaja, da bi revidentka kakorkoli poslovala z družbeniki oziroma da bi slednji (v denarni ali nedenarni obliki) od revidentke prejeli kakšne premoženjske koristi. Vsi obravnavani posli so bili namreč neprerekano opravljeni med revidentko in družbo P. DEV.
kršitev določb postopka o prekršku - splošna pravila za odmero sankcije - sankcija za prekršek - odpustitev prekrškovne sankcije - kazenske točke v cestnem prometu - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Določb, ki bi izrecno omogočale odpustitev stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, v Zakonu o prekrških ni, takšne odpustitve ne predvidevajo niti materialne določbe Zakona o pravilih cestnega prometa. Z odpustitvijo sankcije kazenskih točk je bil zato kršen sedmi odstavek 26. člena Zakona o prekrških, po katerem se lahko storilcu prekrška odpusti globo in druge sankcije, če je z zakonom tako določeno.
ZDR-1 člen 86, 86/2, 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena sodišča prve stopnje, ki jo je potrdilo sodišče druge stopnje, ni v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Argumentacija sodišča je deloma povsem splošna, brez skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, brez kritične presoje tožnikovih ugovorov, predvsem pa brez celovite analize vseh okoliščin skupaj oziroma uspeha celotnega dokaznega postopka. Tožnik je na to relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka opozarjal že v pritožbi, vendar sodišče druge stopnje na ugovore tožnika odgovorilo pavšalno, na vrsto pritožbenih ugovorov pa vsebinsko sploh ni odgovorilo.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - preplačilo - vračilo preveč plačanega nadomestila - pravnomočnost
Pravna podlaga za zahtevek za vrnitev preveč izplačanih sredstev zaradi kasneje odpadle pravne podlage je podana v 194. členu ZPIZ-2. Odločba o ustavitvi izplačevanja nadomestila za naprej ne vpliva na odločanje o obstoju pravice do izplačevanja za nazaj.
odgovornost za prekršek - odgovornost samostojnega podjetnika - odgovornost pravne osebe za prekršek - opustitev dolžnega nadzorstva - izrek odločbe o prekršku
Odgovornost samostojnega podjetnika posameznika ne more temeljiti le na izpolnitvi predpostavk iz prvega odstavka 14. člena ZP-1, saj gre za fizično osebo, katere odgovornost mora temeljiti na njenem lastnem prispevku k prekršku, ki se kaže v opustitvi dolžnega nadzorstva, s katerim bi prekršek lahko preprečila (subjektivizirana odgovornost). Pri razlagi določbe, ki samostojnemu podjetniku posamezniku nalaga odgovornost za prekršek drugega, je zato treba upoštevati navedeno bistveno razliko med pravno osebo in samostojnim podjetnikom posameznikom, ki gospodarsko dejavnost opravlja kot fizična oseba. V obravnavani zadevi gre za položaj, ki je v bistvenem primerljiv z odgovornostjo odgovorne osebe v ZP-1 oziroma položajem, ki ga ureja drugi odstavek 14. člena ZP-1 in ki od prekrškovnega organa terja, da že v izreku odločbe o prekršku konkretno navede vsebino dolžnega nadzorstva, ki naj bi ga vodstveni oziroma nadzorni organ (odgovorna oseba) samostojnega podjetnika posameznika opustil. Po vsebini gre v obravnavani zadevi dejansko za očitek, da samostojni podjetnik posameznik kot vodstveni oziroma nadzorni organ ni izvedel ukrepov dolžnega nadzorstva nad pri njemu zaposlenim voznikom. Funkciji vodenja in nadziranja sta v konkretnem primeru združeni v nosilcu podjema, kar pomeni, da te organe predstavlja podjetnik sam. Zato bi bila njegova odgovornost za prekršek lahko ugotovljena le v primeru, da bi mu prekrškovni organ že v izreku odločbe očital konkretno opustitev dolžnega nadzorstva.
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje datuma vročitve
Toženka v svoji pritožbi pravilno opozarja na to, da obrazložitev vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v prvi vrsti ni ustrezna, tudi sicer pa ni utemeljena. Le še dodatna ugotovitev tega, kdaj je bila ena od odločb toženke vročena tožnici, nikakor ne more predstavljati razloga za vračanje zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. To dejstvo lahko brez zavlačevanja ugotovi že sodišče druge stopnje samo.
Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
OZ člen 82, 191, 1053. ZPP člen 3, 7, 8, 212, 215. ZDR člen 6, 6/6, 84, 128. URS člen 22. Obrtni zakon (1988) člen 5, 5/1, 5/2.
voznik tovornega vozila - plačilo nadur - pisni sporazum - odločba Ustavnega sodišča - dokazovanje - dokazna ocena - veljavnost kolektivne pogodbe - pobotni ugovor
Stranki sta sporazum, da so poravnane vse medsebojne obveznosti, sklenili po tem, ko je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana, torej po tem, ko so zapadle že vse vtoževane terjatve. Zato bi se moralo sodišče druge stopnje opredeliti do vsebine sporazuma (ki ga tožnik zaradi morebitnih napak volje ne izpodbija) in ne bi smelo zavrniti toženke z golim sklicevanjem na ustavno odločbo o prepovedi vnaprejšnje odpovedi odpravnini.
V premoženjskopravnem delovnem sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je res na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Konkretno to pomeni, da mora delavec dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in koliko.
Absurdno je očitati toženki, da ni dokazala, da je tožniku plačala vse nadure, oziroma da jih je opravil manj, kot zatrjuje, saj je toženka dokazovala, da je ure, ugotovljene na podlagi evidence, ki jo je po zakonu dolžna voditi, plačala (in da torej več ur ni opravil), sodišče pa je dokazne predloge, ki jih je predlagala, zavrnilo.
Pravica do dodatka za delo preko polnega delovnega časa je zagotovljena z zakonom, ki le glede višine napotuje na ureditev v kolektivni pogodbi. Če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, je treba izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.
Toženka je pobotni ugovor utemeljevala s trditvijo, da je bil znesek, izplačan kot dnevnice, namenjen kritju le teh, preostanek pa morebitnim viškom ur. Ker tožnik ni zatrjeval nasprotnega (da presežek plačila ni bil namenjen kritju viška ur; prav višek ur pa je tožnik v sporu zatrjeval), presoja, da je toženka plačala nekaj, kar ni bila dolžna, temelji na dejstvu, ki ni bilo ugotovljeno. Zato materialno pravo v zvezi s pobotnim ugovorom ni bilo pravilno uporabljeno.
Tožeča stranka je predlog za obnovo postopka vložila 6. 6. 2017, odločba sodišča prve stopnje pa je bila izdana 24. 11. 2017, to je po začetku uporabe ZPP-E 14. 9. 2017. Zato bi tožeča stranka lahko revizijo v tem sporu vložila le na podlagi predhodnega sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Tožeča stranka ni predlagala njene dopustitve, zato revizija v skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP ni dovoljena.
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/1-10, 56/1-11.. ZP-1 člen 22, 156, 156/4.
napačna uporaba zakona - kršitev materialnega zakona
Iz jezikovne razlage navedenih zakonskih določb je razvidno, da je zakonodajalec predpisal različno sankcijo za voznika, ki vozi vozilo, kljub temu, da se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila in voznika, ki vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Slednjemu se namreč lahko izreče le globa v znesku 1.000,00 EUR, ne pa tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
predlog za dopustitev revizije - predlog za dopustitev revizije, ki je po vsebini revizija - pomembnost pravnega vprašanja - zavrženje predloga
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila. Njena vloga je po vsebini podobna reviziji. V predlogu namreč ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavani primer vsebuje za pravni red pomembna pravna vprašanja, ki utemeljujejo odločanje Vrhovnega sodišča
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 22, 29.. ZP-1 člen 65, 125, 125/1, 139, 155, 155-8, 156, 156-1.
pravica do obrambe - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do izjave - pravica do poštenega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zaključek sodišča, da izvedba predlaganih razbremenilnih dokazov in zaslišanja policista, ki je prekršek zaznal, ni potrebna, je v tem primeru, ko prekršek temelji zgolj na ugotovitvah prekrškovnega organa, storilec pa je v zahtevi za sodno varstvo obrazloženo trdil, da je opravljal lokalni prevoz, v nasprotju s pravnimi jamstvi iz 22. in 29. člena Ustave ter 6. člena EKČP.
Revizija se dopusti glede vprašanja, „ali je kršena pravica stranke do izjave in kršen metodološki napotek iz 8. člena ZPP, če sodišče v obrazložitvi sodbe ne konkretizira, katere listinske dokaze je izvedlo, temveč samo v obrazložitvi pavšalno navede dve ponudbi (PON087/2016-dopolnjeno in PON102/2016), v nadaljevanju pa se opredeli zgolj do enega dokaza, ki je zgolj na videz identičen drugemu prav tako predloženemu dokazu, izvedbe katerega sodišče ne zavrne (v konkretnem primeru dokaz pod list. št. A7, A8, do katerih se sodišče ne opredeli)?“
krajevna pristojnost sodišča - kraj storitve prekrška - sedež pravne osebe - delavnostna teorija - spor o pristojnosti
Iz zgoraj navedenega opisa prekrška ne izhaja, na kakšen način oziroma kje mora odgovorna oseba pravne osebe izvajati nadzor nad delom vlakospremnega osebja in izvajanjem javno objavljenega voznega reda; povedano drugače, iz opisa prekrška ni razvidno, da bi odgovorna oseba pravne osebe nadzor morala opravljati na postajah O., M. T. in M. Glede na tako izkazane okoliščine je treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik in ki praviloma deluje na sedežu pravne osebe, treba vezati na njen sedež.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - nadomestilo plače - nadomestilo za primer brezposelnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v izreku
Sodišče druge stopnje je za isto obdobje (od 24. 2. 2015 do 23. 11. 2015) tožnici hkrati prisodilo nadomestilo plač v dveh različnih višinah, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izrek sodbe sodišča druge stopnje nasprotuje samemu sebi.