vložitev pritožbe - izredna pravna sredstva - oseba brez pooblaščenca - napačen pravni pouk
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, česar pa tožnica ni izkazala). Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi vključuje vsa dejanja strank v takšnem postopku, torej v postopku obnove tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka. Tožnica, ki je predlog za obnovo postopka pravilno vložila po odvetnici, bi torej tudi pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje lahko vložila le po odvetnici.
Ker je tožnica ravnala v skladu z napačnim pravnim poukom, ne more biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo nepravilno zavrglo.
Dosedanja napaka v postopku se glede na napačen pravni pouk odpravi tako, da se tožnici v roku za vložitev pritožbe (15 dni), ki pa v nastali situaciji teče od vročitve tega sklepa revizijskega sodišča, omogoči, da zoper sklep sodišča prve stopnje ponovno vloži pritožbo, vendar le po pooblaščencu, ki je odvetnik, torej v skladu z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VS00026069
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-5, 74/1-6. ZSV-UPB2 člen 51. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - socialno varstvo - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - pravica do osebne svobode - pravica do osebnega dostojanstva
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je namestitev nasprotne udeleženke v socialno varstveni zavod, ki ji zaradi prezasedenosti ne more nuditi ustrezne strokovne pomoči, varnosti in ustreznih bivalnih pogojev, sprejemljiva z vidika posega v njene ustavne pravice.
Zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi državnega tožilca zoper sklep prvostopenjskega sodišča o odpravi pripora, pritožba ni dovoljena.
V izreku odločitve je pritožbeno sodišče res zapisalo, da se zoper obtoženega odredi pripor, vendar za tako odločitev ni bila podana zakonska podlaga, saj pripor zoper obtoženega ni bil pravnomočno odpravljen.
Z odpravo odločitve pritožbenega sodišča prvostopenjskemu sodišču je odločitev o zavrnitvi predloga zagovornika za odpravo pripora obtoženemu postala pravnomočna. S tem je bila izčrpana pravica do pravnega sredstva obtoženega zoper navedeno odločitev. Obtoženemu je bila tekom postopka omogočena pravica do dvostopenjskega odločanja, omogočena pa mu je bila tudi podaja izjave o pritožbenih navedbah pred odločitvijo drugostopenjskega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00024683
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1.. ZPrCP člen 45, 45/1.
kršitev kazenskega zakona - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - blanketna norma - konkretizacija kršitve - prištevnost - actio libera in causa - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilno dejstvo - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov
Obsojenec je bil spoznan za krivega storitve obravnavanega kaznivega dejanja zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola, pri čemer se mu kršitev (natančno) določene oziroma predpisane hitrosti vožnje ni očitala. Skladno z navedenim natančno opredeljena hitrost vožnje ne predstavlja odločilnega oziroma pomembnega dejstva.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke izpodbijane pravnomočne sodbe, da dejstva v zvezi z obsojenčevim pitjem in sicer, kdaj je začel piti in kaj je pil, za presojo njegove kazenske odgovornosti niso pomembna.
Vrhovno sodišče sprejema zaključke sodišč in poudarja, da izvedenec cestnoprometne stroke glede vprašanj, povezanih s telesnimi poškodbami, ni primeren dokaz.
pripor - koluzijska in ponovitvena nevarnost - vplivanje na priče - beneficium cohaesionis - posebne okoliščine - predkaznovanost
Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena v delu, ko vložniki zatrjujejo, da ni izkazano, da je ravno obdolženi H. K. izvajal pritiske na potencialne priče. Iz ugotovljenega dejanskega stanja je res izhajalo, da so priče dogodka prejele sporočila, ki jih je mogoče razumeti kot grožnjo ali vsaj pritiske nanje in se nanašajo na v tem postopku obravnavani kaznivi dejanji, ne pa tudi, da sta predmetna sporočila pisala obdolženca, niti da sta pisanje takšnih sporočil komu naročila. Očitanih ravnanj zgolj na podlagi sorodstvene povezave, ali celo ugotovitve, da so to počeli Romi, ni mogoče samodejno pripisati obdolžencema, če njuna konkretna ravnanja v tej zvezi niso razvidna.
ZPP člen 73, 73/4, 73/5, 339, 339/2-8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23, 23/2. ZNP člen 37.
izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pritožba - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker izjave sodnic vsebujejo tudi stališča glede utemeljenosti zahteve za izločitev, ki so vsebinsko enaka oziroma podobna razlogom, zaradi katerih je predsednik višjega sodišča zahtevo zavrnil, Vrhovno sodišče zaključuje, da so izjave višjih sodnic lahko vplivale na odločitev predsednika višjega sodišča in bi zato morale biti vročene pritožnikom v izjavo. Ker to v konkretnem primeru ni bilo storjeno, je podana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - spor iz pristojnosti okrožnega sodišča - sorodstveno razmerje med sodnikom okrajnega sodišča in stranko v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - majhno sodišče
Okoliščina, da je toženec brat ene izmed sodnic okrajnega sodišča, ki se nahaja v isti sodni stavbi kot pristojno okrožno sodišče, glede na majhnost obeh sodišč, povezanost sodnikov obeh sodišč in tudi dejstvo, da je bilo z Okrajnega sodišča v Novem mestu prenesena pristojnost na drugo sodišče v večih civilnih postopkih, v katerih sta udeleženi stranki tega (pravdnega) postopka, predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko v tej zadevi, kjer gre za ugotovitev obsega skupnega premoženja med pravdnima strankama, okrnjen videz nepristranskosti.
izvršilni postopek - pritožba, ki se obravnava kot revizija - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnica v laični vlogi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZKND Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (1945) člen 2, 3, 3- 8, 3- 14.. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (Jugoslavija, 1931) člen 141.. Kazenski zakonik Federativne ljudske republike Jugoslavije (FLRJ, 1947) člen 15.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - skrajna sila - obarvani naklep - drugačna pravna presoja dejanja
Vsa kazniva dejanja iz 3. člena ZKLD so morala biti storjena z obarvanim naklepom. V storilčevem naklepu je moral obstajati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“. Ta namen je moralo sodišče v vsakem posameznem primeru ugotoviti (z dokaznim postopkom) kot enega od bistvenih zakonskih znakov kaznivih dejanj in to pri 2. členu ZKLD, kakor tudi pri posameznih kaznivih ravnanjih iz 3. člena ZKLD.
Iz pravnomočnega zaključka izpodbijane sodbe je mogoče razbrati, da je sodišče dopustilo možnost, da je obsojenec ravnal v skrajni sili, ker so mu člani oborožene tolpe zagrozili z orožjem in maščevanjem, če jih bo prijavil varnostnim organom. Takšno ravnanje pa je že v času storitve očitanega kaznivega dejanja, v skladu z določbo prvega odstavka 15. člena Splošnega dela Kazenskega zakonika Federativne ljudske republike Jugoslavije, izključevalo kazensko odgovornost storilca.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru pravilna presoja sodišč prve in druge stopnje, da so podani vsi elementi za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve in posledično plačila uporabnine, to je v situaciji, ko zaradi objektivne nemožnosti uporabe nepremične to uporablja zgolj služnostni upravičenec (služnost rabe stanovanja in užitka) na podlagi veljavne pogodbe z drugim solastnikom nepremičnine in pri tem prvemu solastniku nepremičnine souporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa se, četudi je za to imel vse možnosti, ni poslužil postopka razdelitve solastne nepremičnine v nepravdnem postopku ali podal drugih predlogov, skladnih z merili iz 66. člena SPZ.
Vprašanje, ali je obsojeni pred zatajitvijo predmeta poravnal leasing obroke in v kolikšnem obsegu, za presojo vrednosti predmeta kaznivega dejanja in s tem pravne kvalifikacije le-tega, ni pravno relevantno. Za presojo obstoja in pravne kvalifikacije kaznivega dejanja je treba upoštevati dejansko vrednost odtujenega predmeta.
URS člen 22. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 384/1.
revizija - revizija kot prepis pritožbe - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - delno zavrženje revizije
Okoliščina, da je za stečajni postopek tožnik izvedel v svojstvu direktorja stečajnega dolžnika in ne direktorja družbenice, ni pomembna, saj ne gre, denimo, za sklepanje pravnih poslov, kjer je pomembno, koga zakoniti zastopnik zastopa.
Namen vročanja ni v izpeljavi procesa vročanja zaradi procesa samega, temveč je prvenstveni namen omogočiti naslovljencu, da se seznani z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke, da bo lahko v nadaljevanju zaščitil svoje pravice.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve glede tožnikovega zahtevka za plačilo uporabnine od drugega in tretjega toženca.
ZPP člen 70, 72, 72/6, 73, 73/1, 363/3, 365. Sodni red člen 156, 159. ZIZ člen 15.
zahteva za izločitev sodnika - nepopolna in nerazumljiva vloga - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - sklep o zavrženju vloge - pravica do pritožbe - Sodni red - dodeljevanje zadev po Sodnem redu
Po določbi prvega odstavka 73. člena ZPP o izločitvah res odloča predsednik sodišča, vendar za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata.
ZPP člen 25. ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/1, 166/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnino - izključna krajevna pristojnost - nepremičnine na območju več sodišč - nadaljevanje izvršbe - novo izvršilno sredstvo - oprava izvršbe
Ko ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe le tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu. Za samo nadaljnjo izvršbo pa je nato pristojno vsako sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev tožeče stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.
Sodišče prve stopnje, ki priče gospe K. ni moglo vabiti na glavno obravnavo na podlagi s strani obrambe predloženih podatkov, bi moralo tudi ob upoštevanju dejstva, da je bil obsojenec v priporu, vpogledati v sodišču dostopne evidence, opraviti poizvedbe ali pričo vabiti preko sodnega kurirja oziroma pooblaščenega vročevalca in tako poskušati identificirati pričo.
Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje po ugoditvi dokaznemu predlogu za zaslišanje priče K. ni izvedlo procesnih opravil za njeno identifikacijo. Obrambi tako ni bilo omogočeno, da bi s predlaganim dokazom dokazala obstoj alibija, ki ga je sodišče dolžno do konca preveriti. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico obsojencev do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave, ki je vplivala na zakonitost sodbe.