• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>
  • 121.
    VSRS Sodba II Ips 235/2018
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00029921
    ZPP člen 339, 339/2-14.
    standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
    Izčrpnost obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje je odvisna tudi od konkretiziranosti pritožbenih navedb, deloma pa tudi od njihove očitne (ne)utemeljenosti.
  • 122.
    VSRS Sodba I Ips 30387/2012
    28.11.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00030294
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11, 371/2.
    bistvena kršitev določb postopka - kršitev pravice do obrambe - alibi obdolženca - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - mednarodna pravna pomoč - zaslišanje preko videokonference - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nedovoljen dokaz
    Zaradi dokazovanja obdolženčevega alibija je dokazni predlog materialnopravno relevanten, saj se z njim dokazuje ključno razbremenilno dejstvo, da obdolženec določenega dne ni bil na kraju storitve očitanega kaznivega dejanja, zato ga ni mogel storiti. Ob tem mora obramba dokazni predlog utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti, ki je podana takrat, ko v konkretni zadevi ni podanih nobenih nasprotnih indicev, ki bi kazali na takojšen neuspeh predlaganega dokaza.
  • 123.
    VSRS Sodba I Ips 31384/2015
    28.11.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00030286
    ZKP člen 83, 83/2, 358, 358-1, 371, 371/1-8, 372, 372-1.. KZ-1 člen 174, 174/1.
    bistvena kršitev določb postopka - nedovoljen dokaz - varstvo zasebnosti - komunikacijska zasebnost - neupravičeno zvočno snemanje - snemanje pogovorov - poseg v pravico do zasebnosti - načelo sorazmernosti - kršitev spolne nedotakljivosti - kolizija ustavno varovanih pravic - kršitev kazenskega zakona - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - zloraba položaja
    Za storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 174. člena KZ-1 se ne zahteva, da bi bile žrtve teh kaznivih dejanj nemočne osebe v smislu patalogije ali kakšnih posebnih sicer nepatoloških fizioloških stanj, temveč je predmet kazenskopravnega varstva poleg spolne samoodločbe posameznika predvsem v podrejenem družbenem položaju ali odvisnosti od drugega.

    V konkretnem primeru je sicer v zasebnost oškodovanke in obsojenca posegel oškodovankin soprog, saj je dogajanje posnel brez vednosti in tako tudi brez vnaprejšnjega soglasja enega ali drugega. Vendar pa ni prezreti, da je oškodovanka kasneje soglasje dala, s čimer je odvzela protipravnost ravnanju svojega moža, vsaj glede posega v njeno zasebnost. S svojo zasebnostjo namreč, kot je bilo že pojasnjeno, oškodovanka lahko razpolaga in je zato dokaz, pridobljen v zvezi z njo zakonit in ustavno skladen. Situacija se namreč v ničemer ne razlikuje od situacije, kjer bi dogajanje posnela oškodovanka sama. Vsekakor pa je bilo z opisanim ravnanjem poseženo, kot to pravilno ugotavljata nižji sodišči, v zasebnost obsojenca. Vendar pa sta nižji sodišči v nadaljevanju tudi pravilno presodili, da je ob koliziji varovanih dobrin oziroma ustavnih pravic oškodovankin ustavno in zakonsko varovan interes močnejši. Pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, oziroma spolne nedotakljivosti ima vsekakor prednost pred osebnostno pravico obsojenca do glasu, v katero je bilo poseženo z zvočnim snemanjem v trenutku izvrševanja kaznivih dejanj. Zato uveljavljana kršitev ni podana.
  • 124.
    VSRS Sklep Cp 51/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VS00029553
    ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/4, 72/5, 72/6, 72/7, 363, 363/2. ZIZ člen 15.
    izvršilni postopek - zahteva za izločitev sodnika - izločitev sodnikov višjega sodišča - konkretizacija trditev - zavrženje zahteve - pravica do pritožbe - posebna pritožba - zavrnitev pritožbe
    Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe zoper sklep o zavrženju nedovoljene, nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev višjih sodnikov ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ne bo izdana posebna, meritorna končna odločba, zoper katero bi bila pritožba sicer dovoljena, je treba zoper tak sklep dovoliti posebno pritožbo.

    Dolžnik je najprej predlagal izločitev številnih poimensko navedenih sodnikov, med katerimi je tudi sodnica, ki je sklep izdala, zahtevo pa je zaključil s predlogom za izločitev "vseh višjih sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani". Glede na takšen obseg zahteve in dejstvo, da je to utemeljil povsem pavšalno, brez navedbe konkretnih razlogov za izločitev, je ocena, da je predlog nepopoln in nerazumljiv, pravilna.
  • 125.
    VSRS Sklep X Ips 32/2017
    28.11.2019
    KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
    VS00029455
    ZKZ člen 23, 24, 24/2.
    dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - kmet mejaš - pomembno pravno vprašanje - dejansko stanje kot revizijski razlog - jasna zakonska določba - zavrženje revizije
    Na podlagi vprašanj, ki niso utemeljena s pravnimi argumenti temveč se nanašajo na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, revizije ni mogoče dopustiti.
  • 126.
    VSRS Sklep Cp 48/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00029922
    ZPP člen 70, 70-6.
    izločitev sodnikov višjega sodišča - nepristranskost - nezadovoljstvo z odločitvijo sodnika v predhodnem postopku v isti zadevi
    Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnic je torej nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi in njihovimi pravnimi stališči, izraženimi v izdani odločbi. Tako nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP.
  • 127.
    VSRS Sklep I R 176/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00030380
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - sodnik kot stranka v postopku - poslovanje v isti sodni stavbi - ugoditev predlogu
    Življenjski primer, iz katerega izvira obravnavana odškodninska zadeva, je kazenski postopek v zadevi A. Ta se je (ob veliki medijski pozornosti) odvijal na treh stopnjah sojenja v sodni zgradbi, v kateri naj bi sedaj potekala še odškodninska pravda. Predmet dokaznega postopka bi glede na tožbeno trditveno podlago utegnili biti očitki o naklepnem škodljivem ravnanju nekaterih tožencev. Ti toženci so sodniki sodišč, ki se nahajajo v isti zgradbi kot sodeče sodišče.

    Navedene okoliščine tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča utemeljujejo prenos pristojnosti zaradi zagotavljanja videza nepristranskosti.
  • 128.
    VSRS Sodba II Ips 245/2018
    28.11.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00029598
    OZ člen 37, 39, 39/2, 45, 49, 49/1, 49/2, 86, 90, 494.
    prodajna pogodba za nepremičnino - pravna napaka prodane stvari - nedopusten predmet obveznosti - napake volje - prevara - ničnost pogodbe - posledice ničnosti - črna gradnja - prepoved prometa z nepremičnino
    Pri presoji, ali okoliščine posameznega primera presegajo dejanski stan izpodbojnosti pogodbe, je glede na naravo ničnosti kot skrajne sankcije potreben restriktiven pristop.

    Tožnica je v tožbi trdila, da jo je toženec zavedel in prevaral ter zagotavljal, da ima nepremičnina vsa potrebna dovoljenja, čeprav naj bi bil dejansko vedel, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in da ga za konkretno zgradbo tudi ni več mogoče pridobiti. Vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča samó te trditve, četudi bi se izkazale za resnične, še ne zadoščajo za sklep, da gre za izjemen, kvalificiran primer prevare, ki bi lahko utemeljeval celo ničnostno sankcijo.
  • 129.
    VSRS Sklep I R 144/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00030013
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - zapuščinski postopek
    »Drugi tehtni razlogi«, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti po navedenem členu, so po ustaljeni sodni praksi1 tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Dejstvo, da so stiki in srečanja med zaposlenimi na Okrajnem sodišču v A. in V. S. kot bivšo uslužbenko na tem sodišču pogosti ter da jo poznajo vsi zaposleni, je po presoji Vrhovnega sodišča taka okoliščina.
  • 130.
    VSRS Sklep I R 168/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VS00030379
    ZD člen 177, 177/4. ZMZPP člen 79, 79/1, 79/2.
    mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - določitev krajevno pristojnega sodišča - bivališče zapustnika v tujini - kraj zapuščine
    Če v Republiki Sloveniji ni nobene zapuščine, določi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, katero po zakonu stvarno pristojno redno sodišče je krajevno pristojno (četrti odstavek 177. člena ZD).

    Glede na določbe prvega in drugega odstavka 79. člena ZMZPP v tej fazi postopka ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče na Vrhniki, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
  • 131.
    VSRS Sklep I R 163/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00030384
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pričo v postopku - zavrnitev predloga
    Predlagatelj skopo navaja, da že samo dejstvo, da hčerka priče na predmetnem sodišču opravlja delo sodnice, predstavlja razlog za delegacijo stvarne pristojnosti. To ne drži.
  • 132.
    VSRS Sklep I R 164/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00030011
    ZPP člen 67.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - nesreča pri delu ali v zvezi z delom - odgovornost delodajalca - uslužbenka sodišča kot oškodovanka - dvom v nepristranskost sodnikov višjega sodišča
    Tožnica je kot razlog za določitev drugega pristojnega sodišča navedla, da je bila v času škodnega dogodka, ko je prišlo do poškodbe na delovnem mestu, zaposlena na Okrožnem sodišču v Ljubljani, tožena pa je odgovornostna zavarovalnica. Povezava z Višjim sodiščem v Ljubljani, ki je stvarno pristojno za odločanje o tožničini pritožbi in v zvezi s katerim je predlog za delegacijo podan, pa iz navedenega ni razvidna.
  • 133.
    VSRS Sklep X Ips 34/2019
    28.11.2019
    OKOLJSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
    VS00030203
    ZVO-1 člen 54, 54/2-6, 64, 64/1, 64/2,. ZUP člen 8, 9, 9/2, 43, 138, 138/1, 145, 145/1 167. Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje člen 11. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 47. Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija, 1998) člen 9, 9/3.
    priznanje statusa stranskega udeleženca - okoljevarstveno soglasje - vplivno območje - lastnik sosednje nepremičnine - pravni interes za udeležbo v postopku - verjetnost kot dokazni standard - sodna praksa SEU - sprememba pravnega stališča - ugoditev reviziji - dopuščena revizija

    Določbe drugega odstavka 64. člena ZVO-1 ni mogoče razlagati tako, da razmerje do upravnega postopka odločanja o izdaji okoljevarstvenega soglasja izkazuje le oseba, ki dokaže (tj. upravni organ oziroma sodišče prepriča), da je vplivno območje, kot je opredeljeno v predloženem poročilu, napačno. Izpodbijanje pravilnosti opredelitve vplivnega območja namreč po vsebini pomeni izpodbijanje pravilnosti poročila o vplivih na okolje. To pa je predmet ugotovitvenega postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, saj se presoja vplivov na okolje izvede prav na podlagi poročila o vplivih nameravanega posega na okolje, katerega sestavni del je opredelitev vplivnega območja. Povedano drugače, v zadevah okoljevarstvenega soglasja se pravni interes oseb za udeležbo v postopku, ki ne sodijo v krog oseb iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, presoja z odgovorom na vprašanje, ali bi jim lahko bila kršena pravica in ne z odgovorom na vprašanje, ali jim je kršena pravica.

  • 134.
    VSRS Sklep II DoR 465/2019
    28.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS00030014
    ZNP člen 34, 37. ZNP-1 člen 216. ZPP člen 377.
    dovoljenost revizije - nepravdni postopek - odvzem roditeljske pravice - zavrženje predloga za dopustitev revizije
    V skladu s 34. členom ZNP v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. ZNP v poglavju, ki vsebuje splošne določbe za postopke za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, in v poglavju, ki natančneje ureja postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice, drugačne določbe ne vsebuje. Revizija tako v postopku za odvzem roditeljske pravice ni dovoljena, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti.
  • 135.
    VSRS Sodba I Ips 17139/2017
    28.11.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00030816
    ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1.
    razlogi o odločilnih dejstvih - prištevnost - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja - kaznivo dejanje uboja - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - idealni stek - načelo konsumpcije - načelo inkluzije
    Presoja zakonskih opisov kaznivih dejanj pokaže, da gre za različne opise ravnanj in da opis kaznivega dejanja po prvem odstavku 314. člena KZ-1 ni zajet v opisu kaznivega dejanja po prvem odstavku 115. člena KZ-1. Objekta kazenskopravnega varstva sta različna, pri kaznivem dejanju po 314. členu splošna varnost ljudi in premoženja, pri kaznivem dejanju po 115. členu KZ-1 pa življenje in telo. Prvo kaznivo dejanje je ogrozitveni delikt, drugo kaznivo dejanje pa poškodbeni.
  • 136.
    VSRS Sklep X DoR 51/2019-3
    26.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
    VS00030205
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - izbris iz registra prebivalstva - dokazni predlog za zaslišanje strank - glavna obravnava v upravnem sporu - obrazloženost dokaznega sklepa
    Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče s tem, ko ni zaslišalo tožeče stranke, ki je predlagala svoje zaslišanje v upravnem sporu, in ni izvedlo glavne obravnave ter svoje odločitve v zvezi s tem ni obrazložilo, bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu ter poseglo v njeno pravico do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije?
  • 137.
    VSRS Sklep X Ips 13/2019
    26.11.2019
    DRŽAVLJANSTVO
    VS00029550
    ZDRS člen 10, 10/1-3, 10/1-4, 10/1-8, 12. ZVoz-1 člen 2, 2/1-4. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 2.
    sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko življenje v RS - običajno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - nedoločen pravni pojem - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizija

    Določbe ZVoz-1 oziroma uporaba pojma "običajno prebivališče", kot ga določba ZVoz-1, niso primerne za uporabo oziroma pomoč pri razlagi pojmov iz ZDRS. Zakona urejata materijo, ki ni primerljiva, prav tako ni potrebe po uporabi ZVoz-1 oziroma iskanju razlage pojma "dejanskega življenja" v drugih predpisih, saj Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije daje (ob upoštevanju stališč sodne prakse) zadostno podlago za razlago navedenega pojma.

    Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah sprejelo stališče, da na dejansko življenje kažejo poleg navzočnosti na določenem ozemlju tudi druge okoliščine, iz katerih izhaja, da določena oseba opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti na določenem območju, da ima torej posameznik v Republiki Sloveniji središče svojih življenjskih interesov, ki se presoja na podlagi njegovih osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in Republiko Slovenijo obstajajo dejanske in trajne povezave.

  • 138.
    VSRS Sklep I Up 69/2019
    26.11.2019
    UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
    VS00030202
    ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
    pravočasnost tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve - štetje roka za vložitev tožbe
    Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan in ne kasneje, kot zatrjuje pritožnik. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Na podlagi navedenega dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen in je drugačno pritožbeno stališče neutemeljeno.
  • 139.
    VSRS Sklep X DoR 54/2019-3
    26.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00030208
    ZMZ-1 člen 41, 41/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - mednarodna in subsidiarna zaščita - že priznan status subsidiarne zaščite - ponovljeni postopek - status begunca - enoten postopek - oblikovanje izreka
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je potrebno v primeru vrnitve zadeve v ponovni postopek osebi, ki ji je bil predhodno priznan status subsidiarne zaščite, le tega ponovno nemudoma priznati z delno odločbo, o statusu begunca pa ponovno odločati.
  • 140.
    VSRS Sklep II DoR 368/2019
    21.11.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00032943
    ZPP člen 285, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - materialno procesno vodstvo - izvajanje dokazov - dokazni predlog - razpravno načelo
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva dopusti dokaz z izvedencem tako, da brez predloga stranke naloži plačilo predujma za njegovo izvedbo.
  • <<
  • <
  • 7
  • od 50
  • >
  • >>