Po določbi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 se sklep, izdan v upravnem sporu, izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ZUS-1 in ne morda kak drug zakon. Zato v upravnem sporu ni mogoče uporabiti določb drugih zakonov, ki pritožbe zoper posamezne sklepe sicer dopuščajo. Ker ZUS-1 ne določa posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se postopek prekine na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, pritožba zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena. Prav tako pritožba ni dovoljena na podlagi določbe drugega odstavka istega člena ZUS-1, saj ne gre za sklep, s katerim bi bil onemogočen nadaljnji postopek.
Poleg tega lahko po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ta pogoj ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.
V obravnavani zadevi je tožnica sama vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep, pri tem pa ni izkazala in niti zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, čeprav je bila z zahtevo, da se pritožba lahko vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, seznanjena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
Tožnik ni zatrjeval in tudi ne izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Prav tako pri Ministrstvu za pravosodje ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. To pomeni, da je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
V konkretnem primeru gre za vprašanje, ali pridobljeno premoženje (posledica katerega je vračilo BPP) spada v stečajno maso ali ne, zaradi česar je poslovna sposobnost tožnika omejena. To pomeni, da lahko procesna dejanja opravlja le po stečajnem upravitelju kot zakonitem zastopniku oz. po pooblaščencu, ki ima za vložitev tožbe odobritev stečajnega upravitelja.
Upoštevajoč dokazano in nesporno: (i) da tožnik ni pravdno sposoben; (ii) da tožnika zastopa v skladu z 78. členom ZPP skrbnica A. A., ki ji je bila izpodbijana odločba tudi vročena; (iii) da skrbnica ni vložila tožbe zoper izpodbijano odločbo, je sodišče tožbo pravdno nesposobnega tožnika na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 81. člena ZPP zavrglo. Sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu I Up 148/2024 z dne 6. 6. 2024 (ob obravnavanju pritožbe pravdno nesposobnega pritožnika) že zavzelo stališče, da vloga pravdno nesposobne osebe ne učinkuje.
Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka kasneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen spor. V tem primeru sodišče od tožnika zahteva, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (prvi in drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).