brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Podlaga za presojo o razumnosti vlaganja predloga za obnovo postopka je določba 2. točke 394. člena ZPP, po kateri je obnovo mogoče predlagati, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Okoliščine, ki bi kazale, da tožniku pred sodiščem ni bila dana možnost obravnavanja, niso razvidne. Tožnika je zastopal odvetnik, v postopku je bil tožnik zaslišan kot stranka, zato niso realna pričakovanja, da bi bil tožnik s predlogom za obnovo postopka uspešen. Odločitev organa za BPP, ki je prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrnil na podlagi 24. člena ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, je pravilna.
ZPP člen 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZZZDR člen 192, 192/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulansto - skrbnik - zavrženje tožbe
Z vročitvijo izpodbijanega sklepa skrbniku je ustrezno varovana tožnikova pravica do sodnega varstva; po drugi strani pa bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe zoper sklep, s katerim je bil skrbnik že pravilno seznanjen, v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. V obravnavanem primeru
torej ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato slednjega sodišče ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 22, 22/1, 22/3, 22/4, 36, 36/1, 36/2. ZUJF člen 152. ZPP člen 82.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
Po ugotovitvi, da tožnik s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, se organ za BPP pravilno ni spuščal v presojo vsebinske razumnosti njegove prošnje za dodelitev BPP in drugih zakonsko določeni pogojev, saj mora prosilec za BPP izpolnjevati oba pogoja: finančnega in vsebinskega.
Ker je bil tožniku že postavljen stalni skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, okoliščine iz 82. člena ZPP niso podane, zaradi česar je sodišče predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika zavrnilo.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZZZDR člen 192, 192/1, 200, 200/1.
delni odvzem poslovne sposobnosti - vročitev izpodbijanega upravnega akta skrbniku - vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar pa, glede na delno odvzeto poslovno sposobnost, ni procesno sposoben. Sodišče je v nadaljevanju ugotavljalo, ali bi bilo treba od tožnikovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje v smislu drugega odstavka 81. člena ZPP, to je odobritev tožbe. Določbe ZPP se v upravnem sporu uporabljajo primerno, v skladu z značilnostmi upravnega spora. Ena od značilnosti rednega upravnega spora je, da sodišče odloča o zakonitosti upravnih aktov, kar pomeni, da je skrbnik s podlago za morebitno vložitev tožbe seznanjen že, ko mu je vročen upravni akt. Izpodbijani sklep je bil brez dvoma vročen (takratnemu) tožnikovemu skrbniku. Ta je bil torej že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek ter je imel možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom v skrbnikovo delo, je bila glede na navedeno tožniku ustrezno varovana pravica do sodnega varstva. Po drugi strani je treba upoštevati, da je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta zaradi kverulantskih značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih postopkih, v katerih sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in smiselni. Pozivanje k odobritvi tožbe, ki jo je tožnik sam vložil zoper sklep, s katerim je bil skrbnik že pravilno seznanjen, bi bilo zato tudi v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato je sodišče tožbo brez pozivanja skrbnika k njeni odobritvi zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - sposobnost biti stranka - začasni skrbnik - dolžnosti začasnega skrbnika
T
ožnik je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam,
ker pa ni procesno sposoben v smislu vložitve tožbe,
je sodišče v nadaljevanju postopka ugotavljalo, ali bi bilo treba od njegovega skrbnika zahtevati ustrezno ukrepanje, tj. morebitno odobritev tožnikove tožbe.
V obravnavani zadevi s štampiljke na izpodbijani odločbi in iz tožnikovih navedb v tožbi izhaja, da je bila izpodbijana odločba dejansko vročena tožnikovemu skrbniku - CSD Domžale. To pomeni, da je bil tožnikov skrbnik že v fazi upravnega postopka pritegnjen v postopek. S tem je bila vzpostavljena tudi njegova možnost in dolžnost, da bi zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, če bi presodil, da je to tožniku v korist. Ker niso izkazani razlogi za dvom sodišča v delo skrbnika, je bilo po presoji sodišča s tem tožniku zagotovljena možnost, da uveljavi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva. V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo treba odpraviti na način, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato sodišče slednjega ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo.
ZPP člen 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZZZDR člen 192, 192/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulantstvo - skrbnik - zavrženje tožbe
Z vročitvijo izpodbijane odločbe skrbniku je bila ustrezno varovana tožnikova pravica do sodnega varstva, po drugi strani pa bi bilo pozivanje skrbnika k morebitni odobritvi tožbe zoper odločbo, s katero je že seznanjen, nesmiselno in v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost.
ZLS člen 47, 47/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - kvalificiran predlagatelj - zavrženje tožbe
Z določbo 1. odstavka 47. člena ZLS je zakonodajalec opredelil taksativno določen krog vlagateljev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma: takšno pobudo namreč lahko vložijo izključno posebej kvalificirani vlagatelji. Tožeča stranka ne izkazuje aktivne legitimacije za sprožitev upravnega spora, saj v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi tožbo, tako kot pred tem predmetno pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vložil katerikoli izmed kvalificiranih predlagateljev iz 1. odstavka 47. člena ZLS.
upravni spor - nejasna vloga oziroma tožba - poziv k dopolnitvi - zavrženje vloge oziroma tožbe
Ker iz vloge tožnice ni bilo jasno razvidno, ali želi vložiti tožbo v upravnem sporu oziroma kaj na podlagi vloge od sodišča sploh pričakuje, je bila pozvana, naj v roku 15 dni vlogo dopolni tako, da sporoči, ali pomeni tožbo v upravnem sporu ali ne. Tožnica na poziv sodišča v danem roku ni odgovorila ter vloge (tožbe) ni dopolnila, zato jo je sodišče zavrglo kot neprimerno za obravnavanje.
davčna izvršba - davčna izvršba za premičnine - ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice - stvarna pristojnost
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč toži na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa. Ta temelji na določbah 158. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanašajo na postopanje davčnega organa z ugovorom tretjega, da so zarubljene premičnine v njegovi lasti in ne v lasti davčnega dolžnika. Ker ZDavP-2 posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ne vsebuje, veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - pristojno sodišče - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija upravnega akta, to je sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa davčnega organa. Ta temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje. Veljajo torej splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
upravni spor - zastopanje po pooblaščencu - vročanje pooblaščencu - plačilo sodne takse - procesna predpostavka - ustavitev postopka
Ker določbi 137. in 138. člena ZPP ne predvidevata vročanja odvetnikom na naslove, ki niso enaki naslovom njihovih odvetniških pisarn, temveč predvidevata zgolj vročanje osebam, ki so zaposlene v odvetniški pisarni in torej na uradnem naslovu odvetniške pisarne, sodišče ni sledilo predlogu odvetnika in mu ni vročalo sodnega pisanja na naslov, ki je drugačen od registriranega naslova njegove odvetniške pisarne.
Ker tožnik v zakonskem roku dolgovane sodne takse ni v celoti plačal, niti niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je sodišče štelo, da je tožba umaknjena in postopek ustavilo.
ZPP člen 189, 189/3, 189/4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 24.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Upravni spor se v predmetni zadevi ne more začeti, ker upravni spor med strankama o isti zadevi že teče.
Ker v predmetni zadevi niso izpolnjene predpostavke za sprejem tožbe v obravnavo, pa ne zaradi zamude roka za tožbo, ampak zaradi tega, ker v isti zadevi že teče upravni spor med strankama, tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dopusten in ga je sodišče zavrglo.
popoln odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - soglasje skrbnika z vloženo tožbo - umik tožbe
Sodišče je dne 17. 9. 2012 prejelo obvestilo skrbnice tožnice, da z vloženo tožbo ne soglaša, in meni, da nadaljnje obravnavanje tožbe ni potrebno. Sodišče je navedeno izjavo skrbnice štelo kot umik vložene tožbe in je postopek ustavilo.
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa, ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje, kar pomeni, da veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - znižanje preživnine - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Stranki pravdnega postopka za znižanje preživnine sta mladoletna otroka prosilke za BPP, sicer njune zakonite zastopnice. Zato je bila BPP nepravilno dodeljena materi otrok, namesto mladoletnima otrokoma, ki ju zastopa mati kot njuna zakonita zastopnica.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožniku odločba, s katero je bil postopek končan vročena 10. 6. 2011, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 11. 7. 2011 (ponedeljek). Rok se je sicer iztekel na nedeljo, 10. 7. 2011, vendar se v takem primeru na podlagi četrtega odstavka 111. člena ZPP šteje, da se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, to pa je ponedeljek, 11. 7. 2011. Glede na navedene zakonske določbe bi bila tožba pravočasna, če bi najkasneje tega dne (11. 7. 2011) bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 111, 111/4, 112.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Glede na ugotovljeno dejstvo, da je bila tožnikom po pooblaščeni odvetniški pisarni odločba drugostopenjskega organa vročena 5. 4. 2012, se je 30 dnevni zakonski rok za vložitev predmetne tožbe iztekel 7. 5. 2012 ob upoštevanju četrtega odstavka 111. člena ZPP. Tožba bi bila pravočasna, če bi najkasneje tega dne bila vložena neposredno pri tem sodišču ali bi jo najkasneje tega dne sodišče prejelo, če bi bila poslana z navadno poštno pošiljko, ali bi bila tega dne oddana na pošto, če bi bila poslana priporočeno. Tožniki pa so po pooblaščeni odvetniški pisarni tožbo vložili 8. 5. 2012, in sicer je bila tega dne oddana na pošto in poslana priporočeno. To pa pomeni, da je bila tožba vložena po preteku zakonskega roka iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 ter je tako prepozna.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - začasni zastopnik - zavrženje predloga za postavitev začasnega zastopnika
Zaradi zavrženja tožbe ni pravne podlage, da bi se tožniku postavilo začasnega skrbnika po 82. členu ZPP. Tožnik namreč glede na ugotovljeno dejansko in pravno stanje nima pravnega interesa za postavitev začasnega zastopnika glede spora, ki ga ni.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade ali stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta - tožba na nedopustnost izvršbe
Tožbeni zahtevek se je nanašal na denarni znesek, le da zahtevek ni bil dajatvene narave, ampak je bil ugotovitveni, češ da je izvršba na točno določen denarni znesek nedopustna.
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko je kot vrednost spornega predmeta vzela tisti denarni znesek, ki je naveden v izreku tožbe.
dostop do informacij javnega značaja - dostop do podatkov iz sodnega spisa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - škodovanje izvedbi sodnega postopka - pravnomočno končan sodni postopek - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - specialni predpis
Tožeča stranka ima sicer prav, ko zatrjuje, da ZDIJZ ureja režim dostopnosti informacij javnega značaja na splošno, 150. člen ZPP pa ureja dostopnost informacij s točno določenega področja in je zato specialnejši predpis, ter da 150. člen ZPP daje pravico pregledovati spise pravde le strankam in tistim, ki imajo opravičeno korist. Vendar pa je treba upoštevati, da tako tolmačenje lahko velja le za tiste sodne spise, kjer postopki še potekajo. Po mnenju sodišča je namreč v konkretnem primeru treba upoštevati tudi določilo 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, iz katerega je razvidno, da je zakonodajalec na nek način predvidel, da bi bila lahko informacija javnega značaja tudi podatek iz sodnega spisa, v kolikor ne bi ustrezal definiciji izjeme, kot je opredeljena v citiranem določilu. Tak podatek je torej izjema v primeru, če bi njegovo razkritje škodovalo izvedbi postopka, iz česar logično izhaja, da če njegovo razkritje ne bi škodovalo izvedbi postopka, potem tak podatek ne bi predstavljal izjeme. Vsekakor pa izvedbi postopka ne more škodovati podatek iz sodnega spisa, kjer je postopek že končan, tako kot v konkretnem primeru.