izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - davčni dolg - knjigovodska evidenca - knjigovodska kartica kot dokaz - dohodnina
Davčni organ je utemeljeno pričel davčno izvršbo, saj je iz knjigovodske evidence davčnega organa izhajalo, da tožeča stranka svojega dolga, navedenega v 4. točki izreka izpodbijanega sklepa, in sicer v tabeli od zap. št. 1 do 5, ni poravnala. Iz izpodbijanega sklepa in seznama izvršilnih naslovov namreč izhaja, da so tam navedeni izvršilni naslovi izvršljivi, navedena je tudi višina davčnega dolga (glavnice) in višina obresti. Tožeča stranka v tožbi sicer ugovarja, da zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti sklepa o davčni izvršbi v času izdaje, ko so knjigovodske evidence izkazovale dolg, ne da bi se preverila dejanska utemeljenost dolga, pomeni kršitev postopka. Ugovarja, da je utemeljenost dolga sporna, saj je bila dohodnina napačno obračunana. S tem ugovorom tožeča stranka v bistvu izpodbija pravilnost izvršilnega naslova, na katerem med ostalim temelji izpodbijani sklep, kar pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 v tej fazi postopka ni dopustno. Navedena določba namreč izrecno določa, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
ZUS-1 člen 28, 29, 29/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
tožba - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe je določen v 28. členu ZUS-1. Prvi odstavek 29. člena ZUS-1 določa, da se tožba vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti. Po drugem odstavku 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Če tožba na pošto ni oddana priporočeno, ampak je oddana z navadno pisemsko pošiljko, se šteje, da je vložena takrat, ko jo sodišče prejme. To izhaja tudi iz določb 112. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporabljajo v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je namreč vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena sodišču, preden se rok izteče, kolikor pa se pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).
ZDavP-2 člen 143, 146, 157, 157/1, 157/3, 157/7. ZPP člen 11, 178a. ZIZ člen 15.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V upravnem sporu tožeča stranka ne more izpodbijati izvršilnega naslova, zoper izvršilni naslov so namreč dopustna pravna sredstva v postopku, v katerem je izdan.
V času izdaje izpodbijanega sklepa so bili izpolnjeni vsi pogoji za davčno izvršbo, saj so bili izvršilni naslovi opremljeni s klavzulo izvršljivosti, davčni organ pa ni pristojen, da bi posegal v njihovo vsebino, niti ugotovitev njihove izvršljivosti.
ZUS-1 člen 31, 31/1, 31/2. ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 88/1, 104, 104/1, 108, 108/4.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - dopolnitev tožbe - pooblaščenec - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel dne 20. 4. 2018, tožeča stranka pa do tega dne niti kasneje do izdaje tega sklepa ni odpravila pomanjkljivosti tožbe v zvezi s slovenskim prevodom tožbe in obveznim podpisom tožbe, kot ji je naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter tretjega odstavka 88. člena ZPP oziroma drugega in prvega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče ugotavlja, da so navedbe tožeče stranke pavšalne in nekonkretizirane, posledično pa jih sodišče niti ne more preizkusiti. Tožeča stranka namreč ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj ni navedla dejstev niti predložila dokazov o nezmožnosti imenovati pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Kljub temu, da ji je sodišče pojasnilo, koga lahko imenuje za pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, ter jo opozorilo, da bo tožbo zavrglo, če v danem roku ne bo imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
upravni spor - dopustnost tožbe - litispendenca - zavrženje tožbe
V zadevi, ki se vodi pod opr. št. I U 5/2020 isti tožnik izpodbija isti akt istega toženca kot v zadevi I U 225/2020. Tukajšnje sodišče je tožbo v obravnavani zadevi prejelo 13. 2. 2020, ko je o isti zadevi že tekel upravni spor (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 v zvezi s 189. členom ZPP). Zato je po presoji sodišča o isti zadevi postopek že v teku, kar predstavlja oviro za ponovno vložitev tožbe in je potrebno kasnejšo tožbo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavreči.
upravni spor - stranka - pravna oseba - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Po določbi 80. člena ZPP, ki se skladno z 22. členom ZUS-1 v upravnem sporu uporablja, kolikor ta zakon ne določa drugače, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. Srg ... z dne 13. 4. 2018 izbrisana iz sodnega registra.
upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka - opredelitev stroškov
Tožeča stranka je tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega.
Tožeča stranka je v tožbi zahtevala, naj sodišče odloči, da se ji povrnejo stroški postopka, vendar teh stroškov ni določno opredelila, zato sodišče stroškov tožeči stranki ni moglo priznati in je njen stroškovni zahtevek zavrnilo.
ZNISESČP člen 2, 2/2, 6, 6/1, 9, 9/4.. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - odločanje po skrajšanem postopku
Za vsa predmetna sredstva je po oceni sodišča nedvomno izkazano, da so bila prenesena na JPR, devizni vlogi pa saldirani, kar je bilo potrjeno tudi z dokumentom, ki ga je po uradni dolžnosti pridobila tožena stranka. Njena ugotovitev, da so bila sredstva z devizne vloge tožeče stranke prenesena na JPR, je tako pravilna. Glede na navedena dejstva, ki jih je v svoji zahtevi oziroma z zahtevi priloženimi dokazi zatrjevala sama stranka, so bili zato izpolnjeni pogoji za postopanje v skrajšanem postopku po 1. točki prvega odstavka 144. člena ZUP. Zato tudi ni podana bistvena kršitev pravil postopka (konkretno 9. člena ZUP), ker tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni posredovala tožeči stranki v izjasnitev podatka oziroma dokumenta, ki ga je pridobila na podlagi 9. člena ZNISESČP.
Iz ZNISEČP izhaja, da Republika Slovenija z ZNISESČP za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali, prevzema izpolnitev tistih obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred uveljavitvijo ZNISESČP prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke in Banka nima obveznosti, da jo izplača.
Ravnanje varčevalca v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun
Iz ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa ne obveznosti, da jo izplača.
ZNISESČP člen 2, 2/2, 6, 6/1, 9, 9/4.. ZUP člen 144, 144-1, 144-1-1.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - načelo zaslišanja strank
Iz listin spisa ni razvidno, da bi tožena stranka posredovala tožeči stranki v izjasnitev podatek oziroma dokument, ki ga je od FBiH pridobila na podlagi 9. člena ZNISESČP (potrdila Zavoda za plačilni promet z dne 3. 12. 2014). Vendar po oceni sodišča s tem ni kršila pravil postopka. Glede na navedena dejstva, ki jih je v svoji zahtevi oziroma z zahtevi priloženimi dokazi zatrjevala že tožeča stranka sama (priložena devizna knjižica in potrdilo Agencije za privatizacijo), je prenos sredstev na JPR očitno in nedvoumno izkazan že z drugimi dokazili. Izjava tožeče stranke glede potrdila Zavoda za plačilni promet z dne 3. 12. 2014 ne bi mogla v ničemer vplivati na končno odločitev, zato absolutna bistvena kršitev pravil postopka ni podana.
Iz ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača.
Ravnanje varčevalca v zvezi v zvezi s prenosom sredstev z devizne vloge na JPR po ZNISESČP ni pravno relevantno. V zvezi s samim dejanjem prenosa sredstev zakonodajalec kot relevantno okoliščino upošteva le, ali je do njega prišlo na podlagi predpisov države, v kateri je delovala podružnica.
Ker je tožnica ena izmed toženih strank v pravdnem postopku, tožene stranke pa so predlagale izvedbo dokaza in so zato posledično dolžne založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, je organ za BPP imel podlago za takšno odločitev, torej, da tožnico oprosti plačila teh stroškov v deležu plačila, ki nanjo odpade. Kot ena izmed toženih strank v tem pravdnem postopku in torej kot sospornica je tožnica namreč odgovorna za povrnitev stroškov le v svojem deležu, pri čemer pa njen delež še ni znan, ker postopek še ni končan.
BPP ji je bila v obliki oprostitev plačila stroškov enega sodnega izvedenca (26. člen ZBPP) odobrena v obsegu njene obveznosti do plačila teh stroškov. Tožnica namreč ne more zaprositi za dodelitev BPP tudi za stroške, ki ji niso (bili) naloženi v plačilo.
ZDLov-1 člen 65. ZDru-1 člen 5, 5/1, 14. ZS člen 97, 97/1. ZPP člen 19.
stvarna pristojnost - stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - odstop tožbe pristojnemu sodišču - civilnopravno razmerje - društvo - lovska družina
Po presoji sodišča je razmerje med toženo stranko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi z odločitvijo disciplinskega razsodišča lovske družine civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Sodno varstvo obravnavane zadeve je zato zagotovljeno v pravdnem postopku, v katerem je stvarno pristojno za odločanje okrajno sodišče in ne (specializirano) upravno sodišče.
verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - materialni rok - zavrženje tožbe
Materialni rok iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP je upravičencem iz tega zakona določil petindvajset mesečno obdobje (od 1. 12. 2015 do 31. 12. 2017) za uveljavljanje njihovih pravic do izplačila starih deviznih vlog. Gre za prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati, saj veže tako stranke kot organ, ki o zahtevi odloča; s potekom navedenega roka torej pravica do izplačila neizplačanih starih deviznih vlog ugasne in zahteve za verifikacijo ni več mogoče uveljavljati. Tudi izjeme v zvezi z vlaganjem zahtev za verifikacijo – tj. vložitve po izteku navedenega roka – ZNISESČP ne predvideva.
OZ člen 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZKZ člen 19, 20, 20/2, 21, 21/3, 22, 22/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - sprememba ponudbe
Ni sporno, da je tožnik v izjavi o sprejemu ponudbe navedel drugačno ceno od vsebovane v ponudbi. Glede na to je njegov sprejem ponudbe mogoče opredeliti kot zavrnitev ponudbe s predlogom, naj se ponudba spremeni (v smislu prvega odstavka 29. člena OZ), in ker se sprememba nanaša na ceno, je mogoče šteti, da gre za predlog bistveno spremenjene ponudbe (v smislu tretjega odstavka 29. člena OZ), vse to s posledico, da na podlagi tožnikove izjave o sprejemu ponudbe pravni posel ni bil sklenjen.
verifikacija stare devizne vloge - pomanjkljiva tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 26. 6. 2019, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP in drugega odstavka 31. člena ZUS- tožbo zavrglo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.
upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je 1. 7. 2019 prejelo vlogo tožeče stranke, v kateri sodišče obvešča, da ni zmožna najeti svojega pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji. Tožeča stranka ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče.
Med prodajalcem in kupcem, ki je predkupni upravičenec, je pravni posel sklenjen tedaj, ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe in sicer pod pogojem, da bo odobren s strani upravne enote. Pogodba je vedno sklenjena med osebo, ki da ponudbo, in osebo, ki jo sprejme (21. člen Obligacijskega zakonika). Pravni posel torej ne more biti sklenjen med osebami, ki niso dale ali niso sprejele ponudbe.
Dogovora, sklenjenega med tožnikoma in N.N., po katerem naj bi ponudbo sprejeli skupno, v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj ni ustvaril nobenega zavezujočega pravnega učinka v razmerju do prodajalcev. Med temi osebami kot kupci in med prodajalci pravni posel ni bil sklenjen. Posla, ki sploh ni bil sklenjen, pa ni mogoče odobriti.
ZVojI člen 87. ZPP člen 76, 76/1, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
vojni invalid - smrt tožeče stranke pred vložitvijo tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - pravna sposobnost - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je umrl že pred vložitvijo tožbe, zato ne more biti stranka obravnavanega upravnega spora.
ZPP člen 146, 146/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZUstS člen 23, 23/1.
verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodni postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča RS o zahtevi za oceno skladnosti drugega dela določila tretjega stavka prvega odstavka 146. člena ZPP, v zvezi z določbo 22. člena ZUS-1, s pravico do dostopa do sodišča iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma iz 23. člena Ustave RS.
Postopek pred Upravnim sodiščem se bo nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča.