sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Iz dokazov, priloženih odgovoru na tožbo, jasno in nesporno izhaja, da je bila devizna vloga prvotno odprta pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke, v celoti prenesena na Zagrebačko banko d.d. Zagreb in zato dne 9. 7. 1992 tudi saldirana. Sredstva so bila prenesena po volji prvotnega imetnika devizne vloge, kar dokazuje podpis njegove pooblaščenke na izjavi o prenosu deviznih sredstev z dne 27. 2. 1992. Prenos je bil torej izveden zakonito in prostovoljno.
verifikacija stare devizne vloge - vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Iz predloženega upravnega spisa oziroma povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je bil postopek končan, tožeči stranki vročena dne 17. 1. 2017. Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala šele dne 27. 2. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
ZPOmK-1 člen 3, 3-1, 6, 12n, 12n/1, 12o, 12o/3, 15, 15/2, 16, 16/3, 16/5, 18, 18/7, 19, 27, 27/3, 28, 29, 29/1, 29/2, 30, 32, 34, 37, 37/1, 37/4, 54, 54/2, 55, 55/3, 55/3-2,57, 58, 59. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 26, 26/2, 49, 101. URS člen 15, 15/1, 15/5, 22, 25, 36, 37. ZUP člen 6, 7, 9, 30, 30/3, 43, 44, 142, 142/1, 142/2, 158, 181, 183, 188. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 8. ZPOmK-1E člen 6. ZUS-1 člen 22, 22/1, 28, 28/1, 59, 59/2, 59/2-2, 64, 64/4, 65, 71, 71/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2, 580, 580/2, 580/6, 591, 591/3, 591/3-2, 618, 618/2. Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 člen 5, 5/3. Uredba o postopku odpustitve in znižanja globe storilcem, ki so udeleženi v kartelih (2009) člen 6, 6/1.
konkurenca - omejevalna ravnanja - omejevalni sporazum - prepoved omejevalnih sporazumov - pojem omejitve konkurence "zaradi cilja" - javni razpis - koncesija - delitev trga - pojem podjetja - upoštevni trg - določen oziroma določljivo opredeljen upoštevni trg - načelo samostojnosti - vplivi na trgovanje med državami članicami - zahteva za vstop v postopek - privilegirana komunikacija
Povezave med družbami so konkretno pravno relevantne z vidika odgovornosti, oziroma ko gre za presojo ravnanj različnih povezanih entitet. V takih primerih so lahko za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve toženke upoštevni ugovori strank, ki se nanašajo na vprašanje, katere osebe v konkretnem primeru tvorijo eno samo podjetje v smislu konkurenčnopravnih pravil. V obravnavanem primeru pa je iz očitane kršitve in navedb strank povsem jasno razvidno, da sploh ni (bilo) spora o okoliščinah, katere družbe (osebe) so bile, osebno vpletene v očitani kršitvi.
V okviru uporabe 6. člena ZPOmK-1 oziroma 101. člena PDEU v obravnavani zadevi se upoštevni trg opredeli zgolj za namen ugotavljanja, ali je cilj sporazuma preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence oziroma ali lahko prizadene trgovino med državami članicami EU.
Bistveno pravno merilo za ugotovitev, ali konkretno dogovarjanje med podjetji pomeni omejevanje konkurence zaradi cilja, je, ali glede na okoliščine konkretnega primera samo po sebi pomeni zadostno stopnjo škode za konkurenco (sufficient degree of harm to competition). Zadostno stopnjo škode za konkurenco pa se ugotovi z analizo dogovarjanja, in sicer je treba preučiti vsebino določb sporazuma, cilje, ki se želijo z njim doseči, ter pravni in gospodarski okvir, v katerega je sporazum umeščen. Pri presoji tega okvira je treba upoštevati naravo zadevnega blaga ali storitev ter dejanske pogoje delovanja in strukture zadevnega trga. Upošteva se lahko tudi namen strank, čeprav ta ni nujni dejavnik za opredelitev omejevalne narave sporazuma. Poleg tega je po praksi Sodišča EU mogoče šteti, da ima sporazum omejevalni namen, čeprav omejevanje konkurence ni njegov edini namen, ampak sledi tudi drugim, sicer legitimnim ciljem.
Ni pravno odločilno, da bi morali biti za ugotovitev očitane kršitve v okoliščinah konkretnega primera tožniki preko svojih zastopnikov ali drugih predstavnikov fizično udeleženi na (vseh) sestankih. Kot poudarja Sodišče EU, zahteva po samostojnosti ne izključuje pravice podjetij, da se razumno prilagodijo ravnanju konkurentov, vendar pa so v nasprotju z njo vsakršni neposredni ali posredni stiki med podjetji, ki bi bodisi vplivali na ravnanje dejanskega oziroma potencialnega konkurenta na trgu bodisi bi mu razkrili ravnanje na trgu, kadar je cilj ali končna posledica teh stikov vzpostavitev neobičajnih konkurenčnih razmer.
Če negotovosti med podjetji ni zaradi medsebojne izmenjave informacij oziroma dogovarjan in obstoja (vsaj implicitnega) soglasja volj glede razdelitve trga na javnem razpisu, in kar pomeni direktno kršitev temeljnega načela samostojnosti, potem tožniki ne morejo izpodbiti odločitve toženke z razlagami, češ da bi vsako podjetje v vsakem primeru oddalo prijavo za tisto koncesijsko območje, kot je to dejansko storilo.
Ravnanje podjetij sega v domet 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, če nacionalno pravo le spodbuja oziroma olajšuje samostojno protikonkurenčno ravnanje in samo v primeru, ko nacionalni predpisi zahtevajo protikonkurenčno ravnanje, ali če predvidijo pravni okvir, ki podjetjem v celoti prepreči konkurenčno ravnanje, se 6. člen ZPOmK-1 in 101. člen PDEU ne uporabita.
Tudi v Obvestilu Komisije – Smernice o konceptu vpliva na trgovino, ki ga vsebujeta člena 81 in 82 Pogodbe, je navedeno, da so horizontalni karteli, ki pokrivajo celotno državo članico EU, običajno sposobni že po svoji naravi (by their very nature) vplivati na trgovino med državami članicami, kar med drugim izhaja iz dejstva, da morajo podjetja, ki sodelujejo v kartelu v eni državi članici, običajno ravnati tako, da izključijo konkurente iz drugih držav članic. Če ne, in je s produktom, ki je predmet sporazuma, mogoče trgovati, kartel tvega konkurenco tujih podjetij. Tovrstni sporazumi imajo tudi že po svoji naravi občuten vpliv (appreciable effect) na trgovino med državami članicami EU glede na obseg trga, na katerega se nanašajo. Prav tako navedene Smernice za sporazume o horizontalnem sodelovanju določajo, da ti lahko zlasti vplivajo na trgovino med državami članicami EU, če imajo učinke zaprtja trga (foreclosure effects) in je podjetjem iz drugih držav članic EU težje prodreti na nacionalni trg.
Pojem trgovine ali trgovanja (trade) je širši koncept od zgolj tradicionalne izmenjave blaga in storitev.
Za ugotovitev kršitve 101. člena PDEU zadostuje, da obstaja zadostna stopnja verjetnosti, da bi sporazum lahko vplival na blagovno menjavo med državami članicami EU.
Prvi in drugi odstavek 142. člena ZUP, v zvezi s petim odstavkom istega člena, ne more predstavljati ustrezne zakonske podlage za odločanje o zahtevi za vstop v postopek pred toženko, ker ta položaj posebej ureja ZPOmK-1 v tretjem odstavku 16. člena. Po drugi strani pa je toženka celo dolžna ravnati v skladu s 44. členom ZUP, če to narekujejo okoliščine primera.
Toženka v ponovnem postopku, ki se je zaključil z izdajo v predmetnem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ni izdala ponovnih sklepov o preiskavi in ni ponovno opravljala preiskave, saj to za izvršitev sodb sodišča ni bilo potrebno, to pomeni da ni de novo ponavljala celotnega ugotovitvenega postopka (od začetka). Zato je brez pomena tožbeno poudarjanje vsebine legalitetnega načela iz 6. člen ZUP in izpostavljanje okoliščine, da je v času ponovnega postopka veljala novela ZPOmK-1E.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - nepodpisana tožba - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Ker tožnik tožbe tudi po pozivu sodišča ni lastnoročno podpisal, kljub opozorilu na pravne posledice nepodpisa, je tožba ostala nepopolna ter kot taka nesposobna za obravnavo.
pravdno nesposobna stranka - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zavrženje tožbe
Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je sodišče tožbo zavrglo.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti - oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - izbris iz registra
Če oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja, v sodnem oziroma poslovnem registru ni več registrirana za opravljanje dejavnosti vročanja ali ni več izvršitelj ali detektiv, ji dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja preneha veljati z dnem izbrisa iz sodnega oziroma poslovnega registra, evidence izvršiteljev ali evidence detektivov.
varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - tožba v tujem jeziku - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožeča stranka v postavljenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, prav tako pa ni predložila slovenskega prevoda tožbe, je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - poziv k popravi tožbe - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Po podatkih spisa je bil tožnici sklep, s katerim ji je sodišče naložilo popravo tožbe, vročen 12. 7. 2017. Pred iztekom roka se je tožnica na sklep odzvala, vendar pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ni imenovala, predložila pa tudi ni slovenskega prevoda tožbe. Sodišče je zato tožnici z dopisom z dne 16. 8. 2017 ponovno pojasnilo, koga lahko imenuje kot svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ter jo ponovno pozvalo, da do izteka roka dne 11. 9. 2017 dopolni tožbo v skladu s sklepom sodišča I U 634/2017-4 z dne 27. 6. 2017, nakar se je tožnica še pred iztekom roka ponovno odzvala z vlogo v tujem jeziku. Pri tem pa pozivu sodišča, kako naj odpravi pomanjkljivosti tožbe, ni sledila. Sodišče je zato ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter ob uporabi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - tožba v tujem jeziku
Sodišče je tožeči stranki s sklepom z dne 21. 8. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji po njej naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, o tem pisno seznani sodišče ter hkrati sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Sodišče je po izteku roka za dopolnitev tožbe prejelo vlogo tožeče stranke v tujem jeziku, iz katere pa ne izhaja, da bi imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zato je tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - tožba v tujem jeziku - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, kolikor v danem 30 - dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa z dne 13. 7. 2017. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 14. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu. Sodišče je zato tožbo ob uporabi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1, zavrglo.
ZDru-1 člen 5, 5/1, 14. ZPP člen 1, 19, 23. ZS člen 97, 97/1.
pravica do sodnega varstva - civilnopravno razmerje - stvarna pristojnost - lovska družina - društvo
Razmerje med toženko kot društvom in tožnikom kot članom tega društva v zvezi s prepovedjo odstrela živali na podlagi poslovnika toženke je civilnopravno razmerje, v katerem oba udeleženca nastopata v razmerju prirejenosti. Takšno vrsto spora ureja 14. člen ZDru-1.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 12. 9. 2017, tožeča stranka pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v sklepu z dne 13. 6. 2017. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Tožeča stranka do poteka roka, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v sklepu z dne 15. 6. 2017. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
upravni spor - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Sodišče je tožeči stranki postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 672/2017-4 z dne 23. 5. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in o tem pisno seznani sodišče. Ker tožeča stranka tega v določenem roku ni storila, je sodišče njeno tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnica v 30-dnevnem roku ni imenovala svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
upravni spor - vstop v postopek - stranski intervenient
Predlagatelj je predlagal vstop v pravdo namesto tožeče stranke na podlagi drugega odstavka 190. člena ZPP. V takem primeru je dopusten vstop, če v to privolita obe stranki.
stranka v postopku - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Mariboru izbrisana iz sodnega registra.
stvarna pristojnost - doplačilo institucionalnih storitev - socialni spor
Ker je v predmetni zadevi sodno varstvo tožniku zagotovljeno v socialnem sporu, v katerem je stvarno pristojno za odločanje socialno in ne upravno sodišče, se je naslovno sodišče na podlagi 19. in 23. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu izreklo za stvarno nepristojno in še odločilo, da bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.
ZUS-1 člen 4, 30, 31, 31/2. ZVOP-1 člen 30, 31, 34, 34/2. ZPP člen 110.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - varstvo osebnih podatkov - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - zavrženje tožbe
Tožnica v svoji prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe ni niti navajala niti izkazala prav nobenega razloga za predlagano dodatno podaljšanje sodno določenega roka za dopolnitev njene tožbe, zato sodišče posledično ocenjuje, da tožnica za predlagano podaljšanje danega roka za dopolnitev tožbe ni izkazala upravičenih razlogov. S tem pa, ker tožnica v določenem roku ni odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe, ki ostaja tako nepopolna oziroma nerazumljiva, da sodišče zadeve zaradi tega ne more obravnavati, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1.