nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Tožnik ob vložitvi tožbe ni imel in ni imenoval pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, zato mu je sodišče s sklepom postavilo začasno zastopnico, upravičeno za sprejem pisanj, z nalogo, da tožniku pošlje sklep, s katerim mu je bilo naloženo, da v roku 30 dni, šteto od dneva vročitve sklepa začasni zastopnici, imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji.
upravni spor - stranka - pravna oseba - zaključek stečaja - izbris iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Ker je tožeča stranka zaradi izbrisa iz sodnega registra po zaključku stečaja prenehala obstajati brez pravnega naslednika, gre za pomanjkljivost tožbe, ki je ni mogoče odpraviti. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZPP člen 77, 78, 79, 80, 81, 81/2, 81/5, 82. ZZZDR člen 192, 200.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - začasni zastopnik
Tožnik ima stalnega skrbnika, ki je njegov zakoniti zastopnik, druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa niso podane. Zato je sodišče tožnikov predlog, naj mu postavi začasnega zastopnika za ta upravni spor, zavrnilo.
Tožnik je tožbo vložil sam, za kar ni procesno sposoben, saj mu je bila zaradi kverulantstva poslovna sposobnost delno odvzeta. Za pravilno zaščito tožnikovih resničnih interesov skrbi in odgovarja postavljeni skrbnik. Ta ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je treba kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in (le) če je, to v imenu tožnika tudi storiti. Razlogi, zaradi katerih bi sodišče v obravnavanem primeru dvomilo v delo skrbnika, ki so mu bili vročeni izpodbijani sklepi, niso podani. Pozivanje skrbnika, naj odobri tožbo, ki jo je tožnik sam vložil zoper te sklepe, bi bilo v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZPP člen 77, 78. ZUS-1 člen 25, 25/3, 25/5, 39, 39/3.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje vloge - tožba zaradi molka organa - ustavitev postopka - stroški postopka
Tožniku je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi postopki. Sam torej ne more vložiti pritožbe, zahteve za vrnitev v prejšnje stanje oziroma zahtevati izločitve sodnika. Sodišče je zato presojalo, ali bi bilo njegovo vlogo, ki vsebuje navedene zahtevke, treba poslati skrbniku v odobritev. Za to presojo je predvsem pomembno dejstvo, da je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta, ker je bilo ugotovljeno, da so se pri njem razvile kverulantske značilnosti. Kadar je poslovna sposobnost stranki odvzeta zaradi tožarjenja (kverulantstva), postavljeni skrbnik skrbi in odgovarja za pravilno zaščito njenih resničnih interesov. Skrbnik ima zato pravico in dolžnost, da v vsaki posamezni zadevi presodi, ali so določena dejanja potrebna in smiselna za varstvo tožnikovih pravic. V konkretni zadevi je očitno že presodil, da vlaganje pritožbe oziroma drugih pravnih sredstev za varstvo tožnikovih pravic ni potrebno, zato bi bilo pozivanje skrbnika k odobritvi tožnikove vloge v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku delno odvzeta opravilna sposobnost.
Tožnik je s tožbo zaradi molka organa uspel, saj je glede na stališče Vrhovnega sodišča pri vračilu stroškov postopka kot kriterij uspeha treba upoštevati uspeh v sodnem postopku (zaradi molka organa) in ne uspeh v upravnem postopku.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 17, 17/2, 22, 22/5. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
denacionalizacija - določitev odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - stroški postopka - stroški stranke z interesom
Organ je pri določitvi odškodnine za podržavljena objekta pravilno upošteval, da sta oba objekta vsebovala posebej urejeni podstrešji za določeno uporabo in posledično vrednotil objekta (tudi) po petem odstavku 22. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja.
Organ je sledil stališču iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 29/2013 z dne 9. 10. 2013, iz katere izhaja, da je pri razlagi prevladujočih značilnosti (objekta) treba izhajati iz namena, kateremu je objekt kot celota namenjen. Na ta namen pa kaže narava glavne dejavnosti, ki se v objektu izvaja in kateri so ostale dejavnosti, ki se še izvajajo v objektu, podrejene.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 22, 22/1, 66. ZPP člen 1, 19, 23, 23/1, 46, 46/1. OZ člen 134. URS člen 157, 157/2.
poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja družbe - upravni spor - tožba zaradi kršitve ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - kršitev osebnostnih pravic - stvarno pristojno sodišče
V konkretnem primeru gre po vsebini za spor med tožečo stranko kot fizično osebo in pravno osebo (Občino Postojna), ker je le ta v medijih objavila poročilo, s katero objavo v javnosti, naj bi po zatrjevanju tožeče stranke kršila njene ustavne pravice. Tožeča stranka se zaradi objave počuti oškodovano, to oškodovanje pa je označila kot kršitev njenih ustavnih pravic. Upoštevaje navedeno, gre po mnenju sodišča, glede na vsebino očitanih kršitev za očitek kršitev osebnostnih pravic po 134. členu Obligacijskega zakonika.
Sodno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je upoštevaje določbe drugega odstavka 157. člena Ustave RS in prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v upravnem sporu subsidiarno. Niti Ustava RS niti ZUS-1 ne pogojujeta subsidiarnega sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu s tem, da se prizadeti stranki pred drugimi pristojnimi sodišči zagotovijo enake pravice in enaki zahtevki, kot jih sicer lahko uveljavi v upravnem sporu po 66. členu ZUS-1, saj zadošča to, da je drugo sodno varstvo zagotovljeno (tako tudi sklep tega sodišča I U 1588/2011).
tožba v upravnem sporu - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker predmetna tožba ni popolna ter razumljiva in ni sestavljena v skladu z določili 30. člena ZUS-1 in ker ni bila niti po dodatnem pozivu sodišča ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, prav tako tudi ni bil niti po dodatnem pozivu sodišča s strani tožnika imenovan njegov pooblaščenec za vročitve v Republiki Sloveniji, je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožba je tudi po pozivu za odpravo pomanjkljivosti, kljub odgovoru tožnika, ostala nepopolna in nerazumljiva do take mere, da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati. Tožnik namreč ni opredelil niti tožene stranke, zoper katero je uperjena tožba v upravnem sporu zaradi zavrnitve brezplačne pravne pomoči, niti ni predložil izpodbijanega upravnega akta in tudi ni navedel številke in datuma izpodbijanega akta niti organa, ki je izdal izpodbijani akt.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - tožba za razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe
Tožnik je že ob sklenitvi sodne poravnave vedel, da je do njene sklenitve prišlo v nasprotju z njegovo voljo, zaradi vpliva tako njegovega odvetnika kot ostalih udeležencev poravnave. Navedeno pomeni, da je že takrat pričel teči 3 mesečni (prekluzivni) rok za vložitev tožbe iz 393. člena ZPP. Ker je tožnik glede na navedeno zamudil rok za vložitev tožbe, sodišče soglaša z ugotovitvijo, da dodelitev BPP v zaprošeni zadevi ne bi bila razumna in da nima verjetnega izgleda za uspeh.
Štipendija - štipendija za nadarjene - štipendija lokalne skupnosti - stvarna pristojnost - socialni spor
Odlok o štipendiranju MOL izrecno ne ureja pristojnosti za sodno varstvo v sporih glede (ne)dodelitve tovrstne štipendije. Vendar pa je to vprašanje na splošno uredil zakonodajalec, ki je za reševanje tovrstnih sporov z določilom ZDSS-1 podelil pristojnost socialnemu sodišču, ki je tako med drugim pristojno tudi za odločanje o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus in o štipendiji za nadarjene, za kar gre v obravnavanem primeru.
nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj v RS - zavrženje tožbe
Tožnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.
upravni spor - pravdna sposobnost - zavrženje tožbe - postavitev začasnega zastopnika
Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Navedeno pomeni, da bi lahko tožnik opravljal pravdna dejanja v tem upravnem sporu le po svojem zakonitem zastopniku. Tožnik pa je v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, za kar pa ni procesno sposoben.
postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo
Med tožnikom kot varovancem in skrbnikom obstaja navzkrižje interesov, saj tožnik v konkretnem upravnem sporu izpodbija sklep, ki ga je v okviru svojih pristojnosti izdal CSD A. Zato je sodišče tožniku na podlagi 212. člena ZZZDR postavilo skrbnika za poseben primer, ki bo zastopal tožnika v tem upravnem sporu ter pri tem varoval njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/2. ZPP člen 104, 104/2, 108, 146, 146/1.
tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Ker tožnik v roku, določenem v pozivu ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji in ker sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, je tožbo zavrglo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 36, 36/1, 36/1-3, 36/2. ZPP člen 78, 78/1, 80, 81, 82.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov zakoniti zastopnik, zato ga sodišče tudi ni še posebej pozivalo na odobritev tožbe, temveč je tožbo zavrglo kot nedovoljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ugovor zoper sklep o izvršbi - nujno pravno dejanje - fikcija vročitve - načelno pravno mnenje - pritožba - verjetni izgled za uspeh
Tožnica je za dodelitev BPP za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je prejela 9. 5. 2015 (fikcija vročitve), zaprosila 18. 5. 2015, to je isti dan, ko je potekel rok za ugovor zoper navedeni sklep, zato tožnica toženki v tožbi neutemeljeno očita zavlačevanje pri odločanju. Pri tem sodišče posebej opozarja na drugi odstavek 36. člena ZBPP, ki določa, da v primerih, ko bi zaradi odločanja o prošnji za BPP prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje, prosilec vloži prošnjo za odločanje najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega dejanja.
Fikcija vročitve je v obravnavanem primeru nastopila dne 9. 5. 2015, ko je bila res sobota, torej dela prost dan. Ker pa je od sprejetja in objave načelnega pravnega mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14. 1. 2015, torej tudi v času, ko je v obravnavanem primeru iztekel rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, jasno, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, tožnica ne more uspeti niti s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi niti z vrnitvijo v prejšnje stanje, saj nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - začasni zastopnik - neodobritev tožbe - zavrženje tožbe
Stalni skrbnik tožnika je sodišču z dopisom z dne 10. 8. 2015 sporočil, da tožbe ne odobrava. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnik nima izkazane procesne legitimacije, zato je tožnikovo tožbo zavrglo.
Ker je bil tožniku zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (najprej začasni in nato stalni) skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, to pomeni, da postavitev začasnega zastopnika v skladu z določbo 82. člena ZPP ni možna.
ZUP člen 47, 179, 237, 237/2, 237/2-4. ZBPP člen 34, 34/2. ZPP člen 79, 81, 82.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje - procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - odločba o imenovanju skrbnika - potrdilo o dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - upravni spor - začasni zastopnik
Potrdilo o dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe je potrdilo v smislu 179. člena ZUP, ki potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, v konkretnem primeru je to datum pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o imenovanju tožnikovega skrbnika. Glede na predloženo potrdilo je odločba o imenovanju skrbnika postala dokončna šele 28. 5. 2015 in šele s tem dnem je imenovani
skrbnik pridobil upravičenje opravljati naloge tožnikovega skrbnika, vključno z
zastopanjem v upravnih in sodnih postopkih. To pa pomeni, da tožnika v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, ni zastopal njegov zakoniti zastopnik, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
poslovna sposobnost - po poslovno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba CSD je bila prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 19. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist. Z vročitvijo izpodbijane odločbe tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. V takem primeru bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - sposobnost biti pravdna stranka
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana odločba centru za socialno delo kot prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 18. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist.