Razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ne more uspešno zahtevati pogodbenik, ki mu je bilo s sodno odločbo v drugi pravdi naloženo, da mora skleniti pogodbo, pa se po tem ni ravnal in tudi ni hotel sprejeti kupnine, čeprav so se cene spremenile tako, da pogodba ne ustreza več takratnim pričakovanjem.
ZOR člen 558, 562. ZPP (1977) člen 265, 265/2, 269, 354, 354/1, 354/2-7.
posojilo - vrnitev posojila
Po določilu 562. člena ZOR mora posojilojemalec vrniti posojilodajalcu enako količino stvari iste vrste in kakovosti v roku, kot je bil dogovorjen. Po določilu 558. člena ZOR pa se lahko posojilojemalec še zaveže, da dolguje poleg glavnice tudi obresti. Primernost teh sta sodišči nižjih stopenj pravilno ocenili.
ZDR (1990) člen 30. SKPG člen 36. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih operativnih razlogov - ukinitev delovnega mesta - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu je delovno razmerje prenehalo zaradi resnih razlogov, če je imel delodajalec, pri katerem so bila le štiri delovna mesta, zaradi neugodnega razmerja med tako imenovanimi režijskimi in proizvodnimi delovnimi mesti, resne ekonomske težave. Zato je bilo ukinjeno delovno mesto na katerem je delala tožnica.
Postopek ugotavljanja, da delo delavca trajno ni potrebno (30. člen ZDR iz leta 1990), je zaradi majhne organizacije lahko skrajšan, vendar to ne sme vplivati na temeljne pravice delavca.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije člen 62. ZIOD91 člen 3, 4.
kolektivna pogodba - znižanje plače - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike plače - način oblikovanja plače
Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leto 1991 (Zakon - Uradni list RS, št. 48/90, 26/91 in 13/92) je v 3. in 4. členu določal način oblikovanja plač glede na to, ali je organizacija (pravna oseba) poslovala z izgubo ali ne, pri čemer uporabe določb kolektivnih pogodb ni avtomatično izključevala. Ker pa v postopku ni bilo ugotovljeno (niti zatrjevano), da bi toženo stranko zajele omejitve iz omejitvenega zakona, bi bilo ob upoštevanju veljavnih predpisov dopustno zniževanje plač delavcev samo na način in pod pogoji kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije (KPČBML - Uradni list RS, št. 12/91). Ta v 62. členu določa, da je bilo pod določenimi pogoji sicer možno znižanje plač, vendar samo za šest mesecev. Po poteku tega roka je bilo treba razloge ponovno preučiti in o morebitnem podaljšanju obvestiti delavce. Ker postopek znižanja plač, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, ni bil izpeljan v skladu z določili KPČBML, znižanje plač ni bilo zakonito.
ZDSS člen 21. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 40, 40/2, 382, 382/2, 382/3, 392.
delovno razmerje pri delodajalcu - plača in drugi prejemki - revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta
Tožeča stranka svojega tožbenega zahtevka res ni postavila v denarnem znesku, vendar je tožena stranka, ki je sodišču predložila vse zahtevane podatke, potrebne za izračun uveljavljane denarne terjatve (na to okoliščino se je v pritožbi sama sklicevala) - po presoji revizijskega sodišča to možnost imela. Ker je ni izkoristila, niso izkazane predpostavke za dovoljenost revizije kot jih določa 2.
ZDDO člen 53, 53/1. Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev člen 26. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-7. Ustavni zakon za izvedbo amandmaja XCVI k Ustavi RS člen 8.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - ukinitev državnega organa - prevzem delavcev k novemu državnemu organu
Po določbi 53. člena Zakona o delavcih v državnih organih preneha delavcu delovno razmerje v državnem organu v primerih določenih z zakonom. Ker je Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev v 26. členu uredil prevzem delavcev, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali naloge ukinjenih republiških organov, je po zakonski analogiji uporabiti kot razlog za prenehanje delovnega razmerja določbo 7. točke prvega odstavka 75. člena ZTPDR v zvezi z 8. členom ustavnega zakona za izvedbo ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi RS (Ur.l. RS št. 4/91).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 100/1-9. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - pravna podlaga - delovno razmerje pri delodajalcu
Delavec ne sme in ne more samovoljno, mimo aktov podjetja in mimo ustreznih sklepov delati v organizaciji, kar se mu zdi primerno in da bi samovolja lahko bila zakonit (resen) razlog za prenehanje delovnega razmerja. Vendar je že drugostopenjsko sodišče jasno poudarilo, da je revidentka izbrala napačno pravno podlago za prenehanje delovnega razmerja tožniku. Ker je tožnik prihajal na delo, pa čeprav na drugo delovno mesto, kot mu je bilo s strani revidentke odrejeno, ni mogoče govoriti o neupravičeni odsotnosti z dela (zato za prenehanje delovnega razmerja tudi ni uporabna določba 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR). Revidentka bi lahko uvedla zoper tožnika disciplinski postopek, lahko bi uporabila določbe 9. točke prvega odstavka 100. člena ZDR (delavcu preneha delovno razmerje, če noče delati na delovnem mestu, na katerega je razporejen - v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja), pa bi prišlo do zakonitega prenehanja delovnega razmerja. Tako pa so vsi, sicer povsem sprejemljivi razlogi, ki jih navaja revidentka, neuporabljivi, zaradi že prej napačno izbrane pravne podlage za odločitev o prenehanju delovnega razmerja tožniku.
posebne operativne metode in sredstva - navidezni odkup - izzvana kriminalna dejavnost - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
Dokaz, pridobljen na podlagi izvršitve ukrepa iz 150.čl.ZKP zoper tretjo osebo, se lahko uporabi tudi zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil izvajan, če je ta z omenjeno tretjo osebo sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja.
pripor - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - odločanje o pritožbi zoper sklep o priporu
Tudi v pritožbenem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, in če ugotovi, da takega suma ni, pripor zoper obdolženca odpraviti. Pri tej presoji sodišče upošteva tudi tiste relevantne okoliščine, ki so nastale že po izdaji prvostopnega sklepa o priporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S sklicevanjem na to, da obdolženi zanika storitev kaznivega dejanja ter da nekaterih udeležencev "domnevne zgodbe" ne pozna niti osebno niti ni o njih karkoli slišal, zagovornik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa po 2.odst. 420.čl. ZKP ni zakonski razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
URS člen 20.ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - vsebina sklepa o odreditvi pripora - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Drži, da preiskovalna sodnica v sklepu ni izrecno zapisala, zakaj šteje, da je odreditev pripora nujno potrebna za varnost ljudi in da te varnosti ne bi bilo mogoče zagotoviti z uporabo milejših ukrepov za odpravo ponovitvene nevarnosti. Vendar pa je tak zaključek na podlagi dejstev, naštetih v sklepu preiskovalne sodnice, podal zunajobravnavni senat, zato ne drži trditev, da pritožbeni organ ni zavzel stališča o kršitvi, ki je bila uveljavljena s pritožbo.
davek od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993 - zavezanec - olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti
Nima statusa novinca zavezanec, ki izpolnjuje dva kumulativna pogoja: da je že opravljal dejavnost in da mu je bila skladno s takrat veljavnimi predpisi priznana olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti.
ZKP člen 76, 76/3, 76/4, 420, 420/1. Sodni red (1995) člen 257.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - procesne predpostavke - pravnomočna sodna odločba
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče meritorno obravnavati, če ni obnovljena sodba, ki se z zahtevo izpodbija.
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti v zadevah oseb, ki so bile med drugo svetovno vojno usmrčene s strani Varnostno obveščevalne službe (VOS) brez predhodne sodne odločbe.
Tožnici ni mogoče očitati, da je zdravljenje opustila ali zanemarila, ko ga je v času nosečnosti in dojenja otrok omejila na tista zdravila in postopke, ki so bili glede na njeno bolezen dopustni.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-7, 354/2-13, 362, 362/1.
glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - zapuščina - predmet dedovanja - oporoka
Ustna pritožbena obravnava se izvede le izjemoma, če drugostopni senat spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti dokaze. Drugostopni senat na tak pritožbeni predlog ni vezan. Odločitev o ustni obravnavi sprejme na podlagi lastne presoje pravilnosti prvostopne ocene dokazov.