Pravna prednica tožene stranke bi lahko med trajanjem najema najemnino za nepremičnino (zaradi vlaganj vanjo) zviševala, vendar bi istočasno morala vrniti (ali kako drugače obračunati) vlaganja najemnikov. Ker ni tako ravnala, je prišlo do poračuna šele po njeni izročitvi.
Sodišči sta pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine materialnopravno pravilno upoštevali stanje nepremičnine v času najema in ne stanja, kakršno je bilo v letu 1992, ko je bila stanovanjska enota v celoti adaptirana, pri samem obračunu pa (s pomočjo izvedenca ugotovljeno) profitno (ekonomsko) in ne neprofitne najemnine.
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/4.SZ člen 112, 117, 130, 130/1.ZSOS člen 10, 10/1, 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek prisilne poravnave - izvršba zoper dolžnika, ki je v postopku prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave - lastninjenje in privatizacija stanovanj - obveznosti prejšnjih lastnikov privatiziranih stanovanj - odvajanje dela kupnine v Stanovanjski sklad RS
36. člen ZPPSL je možno uporabiti samo za terjatve, nastale do začetka postopka prisilne poravnave, ne pa tudi za tiste, ki so nastale pozneje. Te mora namreč dolžnik poravnati tako, kot se glasijo tudi v primeru, da je bila prisilna poravnava sklenjena in potrjena. Nanje se določbe potrjene prisilne poravnave ne raztezajo, zato tudi prvi odstavek 36. člena ZPPSL zanje ne velja.
Za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ob tožbi, vloženi po 3. odstavku 1. člena ZUS, je pomembno, da sodišče preizkusi tožbo tudi glede tega, ali je izpodbijani sklep res posamični akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, pa ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Proti dokončnim upravnim aktom je zagotovljeno sodno varstvo po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS, kar pomeni v razmerju do 3. odstavka istega člena, drugo sodno varstvo.
Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND 1945) člen 9. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.ZKP člen 560, 560/2.
uredba o vojaških sodiščih - sovražna propaganda - žalitev vrhovnega komandanta JA - sovražno izražanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sodbo vojaškega sodišča
Ker žalitev vrhovnega komandanta in sovražno izražanje nista bili določeni kot izvršitveni obliki po 15.čl. Uredbe o vojaških sodiščih, je bil storilec po navedeni določbi lahko spoznan za krivega le kaznivega dejanja sovražne propagande.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Če je iz opisa dejanja razvidno, da je šlo le za izražanje kritičnih mnenj, ocen in stališč do dogajanj v družbi in primerjanje stanja v državi z razmerami v nekaterih zahodnih državah, ne pa za delovanje (propagando), ki bi pomenilo poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve, niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande po 1.odst. 9.čl. ZKLD.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tesnejša vez med sodnikom sodišča, ki je pristojno za sojenje v pritožbenem postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
dovolitev priglašenih del ali lokacijsko dovoljenje
Le za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, ni treba pridobiti lokacijskega dovoljenja.
ZDRS člen 12, 13. ZUP (1986) člen 14. ZUS (1977) člen 42, 42/2.
pridobitev z naturalizacijo - pomoč neuki stranki
Če je tožnik z vlogo zaprosil za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS, ki ureja redno naturalizacijo, tožnik pa je pri zaslišanju predlagal, da se vloga rešuje v postopku izredne naturalizacije, bi tožena stranka, ki tožnika kot neuke stranke ni poučila, da gre za dva različna naslova pridobitve državljanstva, morala vseeno prvo tožnikovo vlogo reševati in njegovo izjavo ob zaslišanju šteti kvečjemu kot podrejeni zahtevek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nepristransko sojenje
Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranost in neodvisnost sojenja. Sposobni morajo biti za objektivno odločanje o vseh sporih, čeprav poznajo eno ali drugo pravdno stranko. Zato dejstvo, da je tožnik v tej pravdni zadevi odvetnik na sedežu sodišča in poklicno v stikih s sodniki tega sodišča, samo po sebi ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja mogla biti ogrožena nepristranost sojenja.
V železniškem prometu železnica odgovarja po načelu objektivne odgovornosti (173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki pa po določbi drugega odstavka 177. člena ZOR omogoča tudi oprostitev odgovornosti ob dokazu, da je škoda nastala zaradi dejanja oškodovanca, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Delna krivda oškodovanca je podlaga za delno oprostitev odgovornosti (tretji odstavek 177. člena ZOR). Železniški promet se odvija po tirih z veliko maso kompozicije, kar omejuje možnost preprečevanja škode v nevarnih situacijah.
Trditve o nepreprečljivosti divjega prehajanja železniških tirov so sicer sprejemljive na splošni, načelni ravni, ne veljajo pa za ugotovitev o preprečljivosti prečkanja na mestih, kjer so prehajanja tako pogosta, da je nastala že uhojena steza, ki jo odgovorni progovni nadzornik opazi.
Prizadeta stranka nima položaja stranke v tem postopku zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi najemnika, temveč zaradi varovanja funkcionalnosti kompleksa kmetijskega zemljišča.
ara - vrnitev are - neupravičena pridobitev - kondikcija
O ari, o njeni usodi, o njenem poračunanju in podobno je mogoče govoriti le v zvezi s pogodbo, v potrditev katere je bila dana. Ker se je dogovor pravdnih strank o poračunu are nanašal le na primer, da bo sklenjena kupoprodajna pogodba z B. tudi realizirana in se za primer, da bo kupec odstopil od pogodbe, nista ničesar dogovorili, pripada sporna ara obema prodajalcema. Toženec, ki zadržuje v razmerju do tožnice njej pripadajoči polovični del are brez podlage (ki je odpadla, čim do poračuna kupnine z aro ni moglo priti, ko je kupec odstopil od pogodbe). Tožničin zahtevek, da ji mora toženec izročiti polovico prejete are, ima tako podlago v 210. členu Zakona o obligacijskih razmerjih.
nadomestna odločba - predmet pritožbe je nadomeščena odločba
Če je odločba organa prve stopnje v celoti nadomeščena z dvema kasneje izdanima delnima odločbama istega organa, pritožbeni organ nima več predmeta odločanja pri reševanju pritožbe zoper prvo izdano odločbo.
upravičenci do denacionalizacije - osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino od tuje države - zakonec ali dedič iz prvega dednega reda
Upravni organ mora po uradni dolžnosti ugotavljati obstoj pravice do odškodnine od tuje države. Če je pokojnik tako pravico imel, tožnica ni upravičenka po določbi 12. člena ZDen.
neupravičena uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uskladitev določil najemne pogodbe s SZ - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - neprofitna najemnina
Ker je toženka odklonila sklenitev s SZ usklajene najemne pogodbe brez upravičenega razloga, do sklenitve le-te ni prišlo iz razlogov na njeni strani. V posledici takega stanja uporablja toženka sedaj stanovanje brez veljavne najemne pogodbe. V takem primeru pa lahko lastnik po določilu 58. člena SZ zahteva od stanovalca, da izprazni stanovanje.
Člen 150 SZ omejuje pravico do neprofitne najemnine le na imetnike stanovanjske pravice. Takega statusa toženka ni imela. Sporno stanovanje pa tudi ne predstavlja stanovanja iz drugega odstavka 113. člena, prvega odstavka 155. člena ali drugega odstavka 156. člena SZ. Zato omejitev iz prvega odstavka 150. člena SZ (ko se lahko določi le neprofitna najemnina) za ta primer ne velja.
izvršba - denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - izterjava zapadlih davčnih obveznosti
Obstoj grožnje državnega organa iz 5. člena ZDen ni izključen samo zaradi prisilnega značaja izvršilnega postopka, ki je tekel proti predlagatelju kot dolžniku, zaradi izterjave zapadlih davčnih obveznosti. Za poravnavo davščin z izročitvijo zemljišča v družbeno lastnino izven izvršilnega postopka je bila namreč potrebna svobodna volja davčnega zavezanca. Prisiljevanje k podpisu take izjave z narekovanjem cenitve zemljišča, z grožnjami z zaporom in drugimi pritiski pa lahko pomeni izpolnitev okoliščin iz 5. člena ZDen, s tem pa utemeljenost zahteve za denacionalizacijo.
Na splošno nastajajo oškodovancem zaradi približno enakih škodnih primerov približno enake škode. Zato jim tudi pripada približno enaka odškodnina. Odstopanja odškodnin po višini zaradi določenih posebnosti na strani posameznih oškodovancev pa so lahko le razumna, družbeno opravičljiva (drugi odstavek 200. člena ZOR).
ničnost odločbe o denacionalizaciji - izvršljivost
Ni mogoče izreči odločbo za nično, saj je njen izrek vseboval pomanjkljivost (ni bilo označbe katastrske občine), ki je bila naknadno odpravljena po okrajnem sodišču, ki je izvedlo zemljiškoknjižni vpis podatkov o katastrski občini iz obrazložitve odločbe.