ZUP (1986) člen 252, 252/1-1, 252/1-4, 256, 256/2.
obnova postopka - subjektiven rok
Predlog za obnovo upravnega postopka je prepozen (252. člen ZUP), saj je tožeča stranka že med upravnim postopkom vedela za dejstva o izmeri poslovnega prostora in da je ta vključen v družbeno lastnino občine. Delna odločba je postala pravnomočna 10.8.1994, predlog za obnovo postopka pa je tožeča stranka vložila 6.5.1995.
Upravni organ bi moral ugotoviti, ali je bila zahteva za denacionalizacijo, v skladu s pozivom upravnega organa prve stopnje, dopolnjena s potrdili o državljanstvu upravičencev v času podržavljenja oziroma drugimi potrebnimi sestavinami.
izstop iz članstva in povrnitev vloženih prispevkov - stvarna pristojnost
Tožeča stranka je v skladu z določbami Pravil sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, katerega zavarovanec je bila, zaradi prekinitve članstva uveljavljala povrnitev vloženih prispevkov. Članstvo pri toženi stranki je prostovoljno, pri čemer so njihovi zavarovanci ob izpolnjevanju pogojev upravičeni do ustreznih dajatev na podlagi sklenjenih pogodb in vplačanih prispevkov. Ker je sporno vprašanje povrnitve vloženih sredstev zaradi izstopa iz članstva, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo, gre za prekinitev civilnopravnega razmerja in premoženjskega spora, ki iz njega izvira. Zato v tem primeru ne gre za socialni spor v smislu določb prvega odstavka 5. člena ZDSS.
Besedi "predpisano, veljavno" dovoljenje kažeta, da ne zadošča, da bi zavarovanec kadarkoli in kjerkoli pridobil dovoljenje za upravljanje katerihkoli vozil, temveč se zahteva tako dovoljenje, ki v skladu s predpisi zagotavlja pravico do vožnje motornega vozila. Ker tožnik ni imel vozniškega dovoljenja, ki bi mu omogočalo upravljanje motornega vozila v prometu, in je bil po nesreči proti njemu celo uveden postopek zaradi prekrška, ker je vozil osebni avto v času, ko je bilo v njegovem vozniškem dovoljenju zabeleženo, da mu je bil izrečen varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju od 20.6.1996 do 20.8.1996, ni mogoče trditi, da je imel predpisano veljavno dovoljenje za upravljanje motornega vozila.
Za to, da pride do izključitve obveznosti zavarovalnice, je potrebna povezava med izključitvenim razlogom in zavarovalnim primerom, torej vzročna zveza med tem, da je tožnik upravljal vozilo brez predpisanega veljavnega dovoljenja in med nastankom škode, ki jo je utrpel.
pristojnost v odškodninskih sporih - delegacija pristojnosti
Predlog tožene stranke ni v skladu z namenom določil o krajevni pristojnosti v odškodninskih sporih.
Krajevna pristojnost sodišča se določa glede na zvezo posameznega spora z določenim sodnim okolišem. Ta zveza je v tem, da pravdne stranke prebivajo v določenem okolišu, da se tam nahaja sporni predmet ali je tam prišlo do spornega dogodka, da pred sodiščem že teče kak drug postopek in podobno. V odškodninskih sporih je želel zakonodajalec tožniku olajšati sodno varstvo, zato mu je omogočil, da lahko izbere namesto sodišča splošne krajevne pristojnosti tudi sodišče, ki je zanj ugodnejše, bodisi po območju, na katerem je bilo storjeno škodno dejanje, v primeru smrti ali hude telesne poškodbe pa tudi po območju tožnikovega prebivališča.
grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - grožnja z arondacijo - vrnitev kmetijskih zemljišč
Ker je upravičenkino premoženje prešlo v državno last najprej na podlagi menjalne pogodbe, ki jo je sklenila v sili, je upravičena do vrnitve tega premoženja. Res je bila toženki sprva dana nadomestna nepremičnina, vendar je morala tudi to nepremičnino kasneje prodati zaradi grožnje z arondacijo, zato sodišče druge stopnje utemeljeno pojasnjuje, da je bila upravičenki storjena krivica v dveh korakih, saj ji je bila parcela št. 16/33 k.o... odvzeta z dvema pravnima posloma.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost polnoletne osebe
Tožnik izpodbija veljavnost umika tožbe tudi s trditvijo, da v času podpisa umika ni bil poslovno in s tem pravdno sposoben (79. člen ZPP). Poslovna sposobnost polnoletne osebe se predpostavlja, delno ali popolno poslovno nesposobnost, ki ima za posledico pravdno nesposobnost, pa je treba dokazati. Tega tožnik ni storil. Zato ne more uspešno zatrjevati neveljavnosti umika tožbe zaradi pravdne nesposobnosti.
ZOR člen 65, 481, 488, 488/1-1, 488/1-3, 490, 492, 492/1, 492/2, 500, 500/1.
prekluzija - razveza pogodbe - odprava napak - prodajna pogodba - odgovornost za napake - pravice kupca - izguba pravic
Kupec je pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov časovno omejen, prevara prodajalca pa prepreči nastop prekluzije. Pri tem ni nujno, da subjektivni element prevare obstoji pri prodajalcu že na začetku; zadostuje, da prodajalčevo ravnanje kupca zavede v prepričanje, da bo njegov ugovor rešen brez pravde, to pa se potem ne uresniči.
spor o pristojnosti - ugotovitev krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče, ki v sporu o pristojnosti uspe, doseže isti cilj kot z (utemeljenim) sklepom o krajevni nepristojnosti. Zato so časovne omejitve, v katerih se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, tudi časovne omejitve, ki jih mora upoštevati vrhovno sodišče pri odločanju v sporih med sodišči o krajevni pristojnosti.
Sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno samo ob predhodnem preizkusu tožbe. V primerih, ko pride zadeva na pravdno sodišče po ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine predhodnega preizkusa tožbe sicer ni mogoče omejiti na čas pred vročitvijo predloga za izvršbo toženi stranki (dolžniku), nikakor pa predhodni preizkus tožbe ne seže v čas preko razpisa naroka za glavno obravnavo.
ZOR, ki v 154. členu navaja različne oblike odgovornosti, v prvem odstavku 159. člena izključuje odgovornost za povzročitev škode v primeru, ko povzročitelj škode zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti ali kakšnega drugega vzroka ni zmožen razsojati. Ob tem pa v posebnem poglavju: odgovornost za drugega predpisuje odgovornost oseb, ki so lahko odgovorne za ravnanje takih oseb.
V 164. členu domneva odgovornost tistega, ki je po zakonu ali po odločbi pristojnega organa ali po pogodbi dolžan nadzorovati tako osebo. Ob nesporni dejanski ugotovitvi, da je toženkin varovanec slaboumna oseba in da je toženka na podlagi odločbe skrbstvenega organa njegova skrbnica, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je po prvem odstavku 164. člena ZOR domnevalo njeno krivdo.