dopuščena revizija - vrnitev preveč izplačanih plač - neupravičena obogatitev - pravila vračanja - ničnost
Če je plača s pogodbo o zaposlitvi, odločbo ali sklepom določena v skladu z zakonom (konkretno s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS), le obračunana in izplačana je v previsokem znesku, pravil o ničnosti pogodbe sploh ni mogoče uporabiti. V takšnem primeru pridejo v poštev določbe OZ o neupravičeni pridobitvi oziroma pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
Ni mogoče šteti, da je (pogodbena stranka) vedoma izplačala nekaj, kar ni bila dolžna, če je to storila pomotoma, čeprav ni bila dovolj skrbna. Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 87, 87/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazloženost odpovedi - navidezni odpovedni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje prič
Res velja načelna dolžnost sodišč, da izvajajo predlagane dokaze, saj zavrnitev utemeljujejo le upravičeni razlogi. Vendar lahko sodišče utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagal tožnik, naj bi izpovedale o nameravani zaposlitvi drugega delavca na njegovo delovno mesto, kar samo po sebi ne more biti pomembno. Pomembno je namreč, kaj se je dejansko zgodilo – to pa ni bila zaposlitev drugega delavca, ampak le prenos tožnikovih nalog na drugega zaposlenega.
rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe - trditveno in dokazno breme
Ni možno šteti, da je sodišče zmotno uporabilo pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, če je svojo odločitev oprlo na skladne in neprerekane navedbe obeh strank o času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kadar stranka navede neko dejstvo, kot je to storil tožnik v tožbi, nasprotna stranka pa tem navedbam pritrdi, potem od nasprotne stranke ni mogoče zahtevati, da še dodatno (v konkretnem primeru s predložitvijo dokazila o vročitvi) dokazuje dejstvo, ki ga je priznala.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 84, 143, 145. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, člen 4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - nadure - upravičenost poslovnega razloga
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če za to obstaja resen razlog. Zato je pomembno, ali ima delodajalec na voljo samo to rešitev, ali pa obstajajo še kakšne druge učinkovite in primerne možnosti. Ena od njih je lahko zmanjšanje ali ukinitev nadurnega dela. Če je namreč z drugačno razporeditvijo dela, npr. tudi z zmanjšanjem ali ukinitvijo nadurnega dela, delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi mogoče nadaljevati, razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti utemeljen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 142, 142/4, 336, 343, 343/4.
pritožba, ko jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - poziv na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu - pomoč prava neuki stranki - prepozna pritožba - fikcija vročitve - vročitev se šteje za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, ko je bilo puščeno obvestilo
Pritožnica vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila zavržena njena pritožba, ker jo je vložila kot oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita. Kljub temu v pritožbi zoper ta sklep, ki jo vlaga sama, ne oporeka in ne zatrjuje, da ima opravljen zahtevani izpit. Vrhovno sodišče je pritožnico že v okviru obravnavanja pritožbe v treh drugih zadevah pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Ker pritožnica ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
Pritožnica v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignila, zato se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena na zadnji dan petnajstdnevnega roka. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa pritožnici.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - pokojninska doba brez dokupa - odbitki (malusi) - poseg v pričakovane pravice - socialna država
Tožnik pogojev za starostno pokojnino ni izpolnjeval, saj se za njeno priznanje ne upošteva dokupljena doba. Izpolnjeval pa je pogoje za predčasno pokojnino, urejeno v 29. členu ZPIZ-2. Za leto 2014 je bil določen pogoj starosti 58 let in 8 mesecev ter 40 let pokojninske dobe. Odmera predčasne pokojnine je enaka odmeri starostne pokojnine s tem, da se predčasna pokojnina na podlagi 38. člena ZPIZ-2 trajno zmanjša za 0,3 % za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pravica do zagovora - konkretizirano vabilo na zagovor - vsebina vabila na zagovor
V pisnem vabilu na zagovor mora biti naveden obrazložen razlog, zaradi katerega delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
Da bi bil tožnici zagotovljen učinkovit zagovor, bi morala tožena stranka v vabilu konkretno navesti, pri katerih dveh nalogah tožnica tehničnega pregleda ni opravila brezhibno in katere konkretne pomanjkljivosti so bile pri teh dveh nalogah ugotovljene. Vsega tega v pisnem vabilu na zagovor ni bilo, zato tožnica zagovora v svojo obrambo ni mogla podati.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za invalidnost priznana s 1.1. 2003, zato se za izračun pokojninske osnove upoštevajo podatki o plačah in nadomestilih plač do leta 2002. V tem letu se je na podlagi 406. člena ZPIZ-1 upoštevalo 13-letno najugodnejše povprečje.
Pravico do invalidske pokojnine je tožnik uveljavljal v letu 2012. Glede na datum uveljavitve invalidske pokojnine so podlaga za izračun pokojninske osnove plače in nadomestila plač do leta 2011, ki predstavljajo 18-letno najugodnejše povprečje. Kot najboljše se izkaže povprečje od leta 1980 do leta 1997. Za preračun na raven leta 2011 je treba tako dobljene osnove preračunati še z valorizacijskimi količniki za leto 2011. Že iz teh razlogov, to je daljšega obdobja, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, višine prejetih plač in denarnih nadomestil in drugačnih valorizacijskih količnikov, osnovi za odmero nadomestila za invalidnost in invalidsko pokojnino, uveljavljeni v različnih letih, ne moreta biti enaki.
dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pravnega pojma - pravno dejstvo - uporaba predpisa - invalidnina - nadomestilo za invalidnost - pravice iz invalidskega zavarovanja - pravna praznina
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, je nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo.
Ker ZPIZ-2 glede uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost (pravice iz invalidskega zavarovanja oziroma na podlagi invalidnosti) ne vsebuje izrecnih (prehodnih ali drugih) določb, po katerih bi bilo treba v primeru opredelitve vzroka poškodbe, ki je nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporabiti (novo) definicijo iz 66. člena ZPIZ-2. Zato je treba uporabiti pravilo, da se pravna kvalifikacija nekega dejstva opravi v trenutku, ko pravo na to dejstvo veže določene pravne posledice, kar predstavlja trenutek spremembe navadnega dejstva v pravno dejstvo.
zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve – novi dokazi
Sodišče novih dokazov, ki jih je zagovornik navedel v zahtevi za sodno varstvo, utemeljeno ni presojalo (drugi odstavek 55. člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 62. člena ZP-1), ker bi jih morala in mogla navesti že storilca v izjavi prekrškovnemu organu, ko so jima bili prekrški predstavljeni in sta bila poučena, da morata v izjavi navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bosta več mogla uveljavljati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja po izteku odpovednega roka - izguba zaupanja
Glede na vse okoliščine tega primera in interese obeh strank ni možno šteti, da je tožena stranka zaradi očitane kršitve utemeljeno do te mere izgubila zaupanje v tožnico, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
ZPIZVZ člen 2. Uredba (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 12.
starostna pokojnina - zavarovalna doba - prekrivanje dob - seštevanje dob - doba v JLA
Pravila za upoštevanje različnih zakonodaj glede pravice do starostne pokojnine oziroma koordinacijo med njimi so urejena v 5. poglavju Uredbe (ES) 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Gre za določbe o seštevanju, dodeljevanju in pravilih za preprečevanje prekrivanja dob in dajatev. Če oseba ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice samo po zakonodaji ene države in bi ostala brez pravic, je treba uporabiti koordinacijska pravila o seštevanju zavarovalnih dob.
Sporno je, kateri nosilec zavarovanja mora upoštevati dobo zavarovanja v JLA, saj se odločbi nanašata na isto obdobje. Kako se upošteva doba, ki se prekriva, določa peti odstavek 12. člena Uredbe (ES) 987/2009 za izvajanje Uredbe (ES) 883/2004. Na tej podlagi vsako dobo, ki je po zakonodaji dveh ali več držav enakovredna, upošteva samo nosilec države članice, po katere zakonodaji je bila oseba nazadnje obvezno zavarovana pred navedeno dobo. Če oseba pred to dobo ni bila obvezno zavarovana po zakonodaji katere od držav članic, navedeno dobo upošteva nosilec države članice, katere zakonodaja je prvič obvezno veljala za zadevno osebo po navedeni dobi. To pravilo je bilo pravilno uporabljeno v primeru tožnika.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – zahteva za sodno varstvo – pravice obrambe – pravica do poštenega sojenja – dopolnitev dokaznega postopka – pravni pouk
V primeru, ko sodišče po vloženi zahtevi za sodno varstvo ponovi ali dopolni dokazni postopek, mora o tem obvestiti storilca ter ga seznaniti, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal v 5 dneh po prejemu obvestila (peti odstavek 65. člena ZP-1).
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - izvedensko mnenje - nepristranskost izvedenskega mnenja
Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati.
Določba pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.
lastninjenje - priposestvovanje - družbena lastnina - pravica uporabe - preoblikovanje značaja pravice - lastninska pravica
Bistvo revizijskih navedb je treba zavrniti, saj v ZTLR ni podane podlage, ki bi izrecno prepovedovala priposestvovanje nepremičnin, ki so bile nekoč družbena lastnina in predmet lastninjenja.
nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - prisluškovanje in opazovanje v tujem prostoru – relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost
Prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih predstavlja enega najhujših posegov države v pravico posameznika do zasebnosti. Da je takšen poseg v skladu z Ustavo, mora biti specifično opredeljen in določen v zakonu, določno časovno omejen, nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka, ali za varnost države, pri čemer je treba upoštevati načelo sorazmernosti, poleg tega pa mora poseg s svojo odločbo dovoliti sodišče. Temeljno načelo pri odreditvi tega ukrepa je, da se pravica do zasebnosti za posameznika konča takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih.
Za zakonito odreditev tega prikritega preiskovalnega ukrepa ne zadošča zgolj, da je bil odrejen s strani sodišča, temveč mora biti odrejen z obrazloženo sodno odredbo.
Preiskovalni sodnik je pri odreditvi tega ukrepa vezan le na predlog državnega tožilca, ne pa na pobudo policije. Ta je namenjena le državnemu tožilcu, da lahko sprejme odločitev, ali bo sodišču predlagal odreditev prikritega preiskovalnega ukrepa, ne pa sodišču, da bi na podlagi njenih navedb sprejelo odločitev o odreditvi predlaganega preiskovalnega ukrepa.
Sočasna uporaba prikritih ukrepov po 150. in 151. členu ZKP se v obravnavanem primeru ni izključevala, temveč se je glede na način izvrševanja kriminalne dejavnosti celo dopolnjevala, ker dokazov ni bilo mogoče zbrati drugače kot s sočasno uporabo obeh prikritih preiskovalnih ukrepov.
ZZZDR člen 59. ZPP člen 7, 212, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje - vlaganja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - ugovor višjega deleža - ugovor posebnega premoženja - razpravno načelo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ugovor višjega deleža na skupnem premoženju potreben tudi v primeru, kadar stranka zatrjuje, da ima 100 % delež na premoženju, kar izkazuje tudi z zemljiškoknjižnim stanjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008251
ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – dejanska podlaga – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata – zakonski znaki kaznivega dejanja – kršitev temeljnih pravic delavcev
Že razsojeno, v smislu res iudicata, pa je bilo o tistem dejanju obsojenca oziroma tistih dejstvih življenjskega primera, ki so bila opisana v izreku sodbe, ki je postala najprej pravnomočna. Iz dejstev v opisu dejanja kot konkretnega dejanskega stana, je razvidno, kateri življenjski primer – kot predpravni pojem, je predmet kazenskega postopka.
Kaznivo dejanje po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1 stori, kdor zavestno ne ravna po predpisih, ki urejajo pravice delavcev, kar pomeni, da se za storitev tega kaznivega dejanja ne zahteva poseben storilčev namen (dolus coloratus), temveč zadostuje, da storilec ravna naklepno, da se torej zaveda, da ne ravna po predpisih ter posledic te kršitve.