ZPP člen 7, 367c, 367c/3. OZ člen 111, 190, 190/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje z zaključki o konkludentem odstopu toženke od pogodbe zmotno uporabilo materialno pravo in prekoračilo trditveno podlago;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo 111. člen OZ oziroma tretji odstavek 190. člena OZ.
OZ člen 140, 140/1, 179, 179/1. ZDR-1 člen 8, 46, 47. ZNPPol člen 33, 48. ZDD-1 člen 32.
trpinčenje na delovnem mestu - poligrafsko testiranje - privolitev oškodovanca - svobodna volja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - osebnostne pravice - pravno priznana škoda
Privolitev tožnic v poligrafsko testiranje je bila dana v okviru delovnega razmerja kot razmerja, ki ga opredeljuje tudi podrejen položaj delavca v razmerju do delodajalca. Upoštevajoč to značilnost delovnega razmerja, ZDR-1 med obveznostmi delodajalca še posebej poudarja varovanje delavčeve osebnosti in zaščito delavčeve zasebnosti, varovanje njegovega dostojanstva in varstvo osebnih podatkov (46., 47. in 48. člen ZDR-1). Zaradi takšne narave delovnega razmerja je treba tudi privolitev delavca v poligrafsko testiranje oziroma pridobitev njegovega informiranega soglasja, ki je nujno, da bi se takšno testiranje sploh lahko izvedlo, presojati posebej strogo.
Tožnici sta imeli pomisleke glede privolitve v testiranje zaradi občutka posredne prisile, da se v primeru odklonitve privolitve ne bi izkazali kot ''storilki'' glede anonimke. To pomeni, da privolitev tožnic v poligrafsko testiranje ni bila svobodna, uporaba poligrafa pa je bila že iz tega razloga nedopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071692
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev reviziji
Strokovnjaku, kot je banka, mora biti znano, da so gospodarske krize običajen del ekonomskega cikla in da povzročijo močnejša nihanja tečajev valut v dolgoročnem obdobju; od banke ni mogoče zahtevati, da bi morala ta bodoča gibanja napovedati za celotno dolgo obdobje vračanja kredita, bi pa morala kreditojemalce opozoriti, da jih ni mogoče napovedati in jim predstaviti »črni scenarij.« Ali, kot pravi Ustavno sodišče, mora kreditodajalec pojasniti kreditojemalcu vsaj vpliv zelo velike depreciacije domače valute in povečanja tujih obrestnih mer na obroke za odplačilo kredita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071318
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 86, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24.
predlog za dopustitev revizije - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - ničnost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ko je kljub ugotovitvi, da tožena stranka ni celovito in korektno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, odločilo, da tožena stranka ni ravnala nepošteno in da zato izpodbijana kreditna pogodba ni nična?
2. Ali je pravilna odločitev sodišča, da sporni pogodbeni pogoj ni povzročil znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih pogodbenih strank?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00071320
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 478.
predlog za dopustitev revizije - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - zamakanje - nakup poslovnega deleža - trditveno breme - presoja sklepčnosti tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera presoja sodišča druge stopnje, da tožnica v okviru zahtevka za znižanje kupnine ni zadostila trditvenemu bremenu s tem, ko je zahtevek za znižanje kupnine utemeljevala s trditvami o zamakanju v nepremičnino, ki je opredmeteno osnovno sredstvo predmeta nakupa, ter zatrjevala višino znižanja v ocenjeni višini sanacijskih del, saj da naj bi tožnica pravzaprav morala podati trditve v smeri „zakaj in za koliko naj bi bil kupljeni poslovni delež (z vsemi nepremičninami, premičninami in drugim premoženjem, ki ga tožnica niti ne navaja) zaradi toženčevih kršitev manj vreden“, zaradi česar je drugostopenjsko sodišče njen tožbeni zahtevek v tem delu kot nesklepčen zavrnilo, pravilna?
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00071049
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 8. OZ člen 86, 88, 88/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - pravo EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - kondikcijski zahtevek - ugoditev reviziji
Ugotovljeno je bilo, da je bilo obdobje petih let pred sklepanjem spornih kreditnih pogodb izrazito ugodno za evrsko valuto v razmerju do CHF, medtem ko je na drugi strani Banka Slovenije v svojem poročilu namenjenem poklicnim deležnikom prikazala graf za 25-letno obdobje, z izrazito koristjo v prid CHF. Poleg tega so bili naslovniki poročila še dodatno opozorjeni, da je mogoče pričakovati dvig vrednosti CHF. Tožnik je bil tako seznanjen le z zanj ugodnim trendom. Ob dejstvu, da je bil na tisti točki njegov mesečni obrok nižji kot bi bil ob najemu kredita v evrih, navedena pojasnila niso odražala dejanskega obsega tveganja.
Drži, da je sodišče ugotovilo, da je bil narejen izračun, če bi tečaj zanihal navzgor in navzdol, ter "da to ni bilo le za par EUR razlike", kot so izpovedale pri toženki zaposlene priče. Vseeno pa tako pavšalna ugotovitev ne zadostuje za zaključek, da je bil tožniku predstavljen izrazito slab scenarij apreciacije CHF.
Vrhovno sodišče zato lahko zaključi, da se na podlagi podanih pojasnil tožnik ni mogel zavedati dejanskega obsega tveganja, ki mu je izpostavljen v celotnem obdobju odplačevanja kredita. Zato sploh ni bil v položaju, ko bi lahko sprejel informirano odločitev, ne glede na to kakšna bi slednja nato bila.
Pojasnilna dolžnost torej ni bila opravljena v skladu z zahtevami profesionalne skrbnosti, s tem pa je toženka ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZVPot. Sporen pogodbeni pogoj, ki pomeni bistveno sestavino pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu, se tako šteje za nepoštenega in s tem ničnega (drugi odstavek 23. člena ZVPot). Ničen pogodbeni pogoj, ki pomeni ključno, osrednjo sestavino pogodbe, pa ima vselej za posledico ničnost celotne pogodbe (prvi odstavek 88. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00071691
URS člen 26. ZZZDR člen 107, 107/1, 108, 109, 110, 111. ZPP člen 286, 286/4.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - odsvojitev premoženja otrok - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - soglasje Centra za socialno delo (CSD) - varstvo koristi otroka - zakoniti zastopnik otroka - protipravno ravnanje - dolžna skrbnost - obstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - trditveno breme - prekluzija - revizijska novota - zavrnitev revizije
Čeprav gre za isti historični dogodek, je treba vzročno zvezo med opustitvami v fazi odobritve pogodbe na eni in v izpolnitveni fazi pogodbe na drugi strani utemeljiti z različnim sklopom dejstev. Trditve o specifičnih okoliščinah primera, ki zapolnjujejo vrzel v verigi med seboj povezanih vzrokov v fazi odobritve pogodbe, so revizijska novota. Tožnik jih je podal, potem ko je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi prve toženke in drugega toženca ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, je tožbeni zahtevek zoper njiju zavrnilo z utemeljitvijo, da vloge CSD v postopku odobritve pravnega posla glede na 111. člen ZZZDR ni mogoče razumeti tako široko, da bi morala skrbeti tudi za izpeljavo odobrenega pravnega posla.
Ker tožnik dejanskih okoliščin v fazi odobritve pogodbe, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o obstoju vzročne zveze, ni pravočasno zatrjeval, jih Vrhovno sodišče pri presoji ne sme uporabiti. Revizijska presoja vzročne zveze zato lahko ostane le taka, kot je bila.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VS00071693
URS člen 30. OZ člen 132, 168, 168/3. ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1.
povrnitev premoženjske škode - odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - denarna odškodnina za premoženjsko škodo - povrnitev izgubljenega dobička - čisti dobiček družbe - aktivna legitimacija družbenikov gospodarske družbe - enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavrnitev revizije
Ustava v 30. členu določa, da ima, kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu. Navedeno pomeni, da država odgovarja za škodo, ki jo je utrpela oseba, ker ji je bila prostost sicer odvzeta zakonito, a je bil nato kazenski postopek zoper njo ustavljen. Gre za javnopravno odškodninsko odgovornost države za škodo, ki ne izhaja iz protipravnega izvajanja oblasti oziroma za odškodnino za odvzem prostosti, ki je bil kljub zakonitosti postopka neutemeljen. Pravica do odškodnine iz tega naslova je izraz človekove pravice do osebne svobode (prostosti) in je tudi konvencijsko zagotovljena (3. člen Protokola št. 7 k EKČP).
Po prvem odstavku 538. člena ZKP ima pravico do odškodnine tisti, ki je bil neupravičeno obsojen ali mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost, torej fizična oseba. Za zahtevke po določbah XXXII. poglavja ZKP je izključena aktivna legitimacija družbe.
OZ člen 360. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. URS člen 14, 23.
vračilo štipendije - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - prvi val - prožna razlaga pravil o zastaranju - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
V času od 12. 3. 202o do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ. Razglašena epidemija in na njeni podlagi izvedeni ukrepi so trajali tako kratek čas, da pravna varnost in varstvo toženke zaradi zadržanja zastaranja ne moreta biti prizadeta. Na drugi strani neupoštevanje okoliščin epidemije covid-19 in sprejetih ukrepov, predvsem pa njihov širši namen in poudarjeno varstvo družbe kot takšne, ob pretogi uporabi pravil o zastaranju na strani tožnice pomeni popolno izgubo pravice do sodnega varstva.
Sodišče mora morebitni obstoj posebnih okoliščin obravnavanega primera ovrednotiti z vidika 360. člena OZ, sicer krši pritožnikovo pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave oziroma 6. člena EKČP. Zastaranje je neločljivo povezano z učinkovitostjo uveljavljenega pravnega sredstva. Pravila zastaranja zahtevajo prožno razlago, kontekstualni pristop. Pri njihovi razlagi je treba upoštevati tako splošni kontekst kot tudi specifičnost okoliščin obravnavnega primera. Pretoga razlaga pravil o zastaranju je protiustavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00071176
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 347, 358. OZ člen 82.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odškodninska odgovornost delavca - sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - odpoved terjatvi - vezanost na trditveno podlago - sprememba dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. oz. 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 347. in 358. členom ZPP, ko je brez pritožbene obravnave ugotovilo, da se je tožeča stranka odpovedala terjatvi za plačilo odškodnine in s presojo, da sta stranki v sporazumu o razvezi pogodbe o zaposlitvi soglašali o tem, da je njuna volja, da so s sporazumom poravnane vse njune pravice in obveznosti;
- ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 212. členom ZPP s tem, ko je preseglo trditveno podlago strank;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede razlage sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in odpovedi terjatvi tožeče stranke do tožene stranke iz naslova odškodnine.
OZ člen 255, 256, 260. ZPP člen 11, 286, 286/3, 394, 394/10, 400, 400/3.
obnova postopka - nadomestitveni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov v nadomestitvenem postopku - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - ius novorum - identiteta tožbenega zahtevka - objektivne meje pravnomočnosti - izvršljiv notarski zapis - paulijanska tožba (actio pauliana) - obstoj terjatve - načelo skrbnosti - načelo ekonomičnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Nasprotna stranka se v nadomestitvenem postopku lahko procesno prilagodi na nov položaj. Nova dejstva in dokazi so dovoljeni pod pogojem nekrivde, dodaten pogoj, ki izhaja iz narave položaja je, da z njimi ne sme spreminjati identitete svoje osnovne sodnovarstvene vloge (v konkretnem primeru tožbe). V tak, z zakonom zasnovan procesni položaj revidenta, sta nižji sodišči v konkretnem primeru pravno napačno posegli. Tožniku sta namreč odrekli možnost dokazovanja istega pravno relevantnega dejstva z novimi dokazi, čeprav vse do sklepa o obnovi postopka ni imel razumnega razloga, zaradi katerega bi obstoj terjatve dokazoval še kako drugače kot z notarskim izvršilnim naslovom. Slednji ni zgolj navaden dokaz, ki bi se dokazno izjalovil, marveč javna listina, na katero so se vsi udeleženci smeli zanašati, vse dokler ni bila ugotovljena njena neveljavnost.
Odgovor na revizijsko vprašanje, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ureditev uvoza v garažo, ki tožniku ne omogoča parkiranja njegovega osebnega vozila, zgolj stvarna napaka ali gre za neizpolnitev pogodbe o dokončanju del in odpravi napak, nam ponuja kavza konkretne pogodbe. Ker je bilo bistvo konkretne pogodbe, da tožnik ne udejanji zakonske poti za odpravljanje stvarnih napak, se pa zato toženec pod pretnjo pogodbene kazni zavezuje v roku odpraviti konkretno ugotovljene stvarne napake, je na dlani, da neodprava relativno samostojne stvarne napake ustreza pojmu (delne) neizpolnitve te, druge pogodbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00071540
ZOPNI člen 5, 5/2, 27. URS člen 14, 22, 23, 33, 155, 155/1.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - pogoji za odvzem - izpodbojna zakonska domneva - domnevna baza - očitno nesorazmerje - obrnjeno dokazno breme - zavrnitev revizije
V skladu z ustaljeno ustavno sodno presojo ima predpis povratne učinke tedaj, 1) ko je začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo, oziroma tudi tedaj, 2) ko je začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove posamezne določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bili zaključeni v času veljavnosti prejšnje pravne norme. V spornem primeru pa gre za vprašanje dokazne aktivnosti pravdnih strank - porazdelitve dokaznega bremena, in ne za neustavno povratno učinkovanje zakonske določbe iz prvega odstavka 155. člena Ustave.
Lahko pa bi ustavno neskladna razlaga obravnavanih zakonskih določb (drugega odstavka 5. člena in prvega odstavka 27. člena ZOPNI) povzročila kršitev revidentove ustavne pravice do izjave iz 22. člena Ustave. Vendar v konkretnem primeru ni tako. Obrnjeno dokazno breme v predmetni zadevi v zvezi z dokazovanjem zatrjevanih že v preteklosti pridobljenih virov za poplačilo nepremičnine za toženca ni bilo pretežko. To v konkretnem primeru izkazuje že njegova dokazna aktivnost. Dokaznega bremena iz prvega odstavka 27. člena ZOPNI ni zmogel. Sodišči prve in druge stopnje sta upoštevaje okoliščine primera navedeni ustavno skladni zakonski določbi pravilno razlagali oziroma uporabili, v skladu z njunim jasnim jezikovnim (besedilnim) pomenom. Glede na obrazloženo ju nista razlagali ustavno neskladno, oziroma kot še očita revident - premalo restriktivno.
Vrhovno sodišče je v reviziji izpodbijano pravno presojo obstoja domnevne baze preizkusilo na podlagi treh kriterijev: višine pogodbene vrednosti predmetnega premoženja in višine upoštevnega vira za plačilo kupnine ter matematične razlike med njima. Razlika med navedenima pogodbeno vrednostjo in toženčevimi dohodki v obdobju od 29. 11. 2021 do 31. 12. 2013 kot edinimi pravno upoštevanimi dohodki, ne le da presega znesek 50.000,00 EUR, ki je določen kot mejnik za začetek postopka (3. člen ZOPNI), temveč predstavlja kar več kot enkrat višji znesek do ugotovljene vrednosti sporne nepremičnine. Znaša 55.000,00 EUR, torej predstavlja več kot polovico vrednosti kupnine, in pomeni tudi absolutno vrednostno precejšen znesek. Vrhovno sodišče tako soglaša z izpodbijano odločitvijo, da je razlika med zneskoma 100.000,00 EUR (višina kupnine) in 45.275,03 EUR, ki je ugotovljen kot edini vir kupnine, nesorazmerna, kar omogoča ugotovitev, da je bilo sporno premoženje pridobljeno na nezakonit način.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00070533
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 8. OZ člen 15, 86. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - objektivno merilo - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ugoditev reviziji
Zakonske predpostavke iz 23. člena in štirih alinej prvega odstavka 24. člena ZVPot, ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, je treba upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo, pri čemer obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Za presojo pojasnilne dolžnosti prodajalca ali ponudnika ne zadošča opozorilo na spremenljivost tečajnega razmerja EUR-CHF brez nadaljnjih pojasnil, kako bi na obveznost za odplačilo kredita v celoti vplivala zelo veliko depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima potrošnik stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer.
Kreditodajalec mora potrošnika obvestiti tudi o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanja menjalnih tečajev.
V primeru znatnega povečanja zneska neodplačane glavnice v valuti plačila pri kreditu v tuji valuti, ob neizpolnjeni zahtevi po preglednosti z vsebino, da je takšno povečanje obveznosti mogoče, ni mogoče šteti, da bi ponudnik, če s potrošnikom transparentno posluje, lahko razumno pričakoval, da bi potrošnik takšne pogoje sprejel v okviru posamičnih pogajanj. Če ponudnik pri vključitvi pogodbenih pogojev v pogodbo ne ravna skladno s profesionalno skrbnostjo, bo njegovo postopanje v nasprotju z zahtevo dobre vere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00071034
ZPP člen 4, 347, 347/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 358, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2, 40/3. SPZ člen 66, 66/3, 70, 70/5, 231.
predlog za dopustitev revizije - ničnost pogodbe - pogodbena ustanovitev služnosti - užitek na solastniškem deležu - neodplačna pogodba - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - namen pogodbenih strank - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - nasprotje v razlogih sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali so bili v okoliščinah konkretnega primera izpolnjeni pogoji za spremembo dokazne ocene sodišča prve stopnje brez izvedbe pritožbene obravnave?
(2) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se z vknjižbo užitka na toženkinem solastniškem deležu nepremičnine pravni položaj tožnice v postopku delitve solastnine ni poslabšal?
(3) Ali so v sodbi sodišča druge stopnje razlogi o odločilnih dejstvih (glede poslabšanja pravnega položaja tožnice v postopku delitve solastnine in vpliva vknjiženega užitka na celotno nepremičnino) med seboj v nasprotju in je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?
(4) Ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, ko je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, zadostilo zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe?
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - aleatornost - tveganje kot del pogodbene podlage - načelo enakovrednosti dajatev - smrt preživljanca - negotovo dejstvo - obseg obveznosti - zavrnitev revizije
Smrt preživljanke je resda nastopila hitro, le šest dni po sklenitvi pogodbe. A je za preživljanko ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju še obstajalo medicinsko utemeljeno upanje. Prvina negotovost glede obsega preživljavkinih obveznosti zato ob sklenitvi pogodbe ni bila povsem izključena.