CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00062972
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 200, 202. OZ člen 323, 323/1, 323/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - novacija - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - napotitev na pravdo - zavrnitev predloga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je ureditev uvoza v garažo, ki tožniku ne omogoča parkiranja njegovega osebnega vozila, zgolj stvarna napaka ali gre za neizpolnitev Pogodbe o dokončanju del in odpravi napak.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da voznika tovornega vozila tožnice ni mogoče šteti za sozavarovano osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00061558
ZPP člen 184, 185, 185/1, 186, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 179, 299, 352, 365, 378.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - neprava sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - pravica stranke do izjave - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je bila v konkretnem primeru prvi toženki kršena pravica do izjave v zvezi z njenimi pritožbenimi navedbami o teku zakonskih zamudnih obresti od zvišanega dela zahtevka ter ali sta o teku slednjih odločitvi sodišč prve in druge stopnje materialnopravno pravilni?
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 198, 346.
predlog za dopustitev revizije - zahtevek za plačilo uporabnine - prekoračena uporaba nepremičnine - ugovor zastaranja - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - razširitev tožbe - splošni petletni zastaralni rok - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je v okoliščinah obravnavanega primera materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zastarala tožničina terjatev za plačilo uporabnin oziroma denarnih nadomestil za koristi od uporabe tožničinega deleža nepremičnine, zapadlih pred več kot 5 leti pred razširitvijo tožbe?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00061097
URS člen 2, 14, 22, 26. OZ člen 133, 133/3. ZPP člen 285, 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - javnopravna odškodninska odgovornost države - imisije - hrup zaradi prometa - avtocesta - opustitev dolžnega ravnanja - ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa - uresničevanje javnega interesa - prizadetost posameznikovih interesov - ukrepi oškodovanca za zmanjšanje škode - pritožbena obravnava - materialno procesno vodstvo v pritožbenem postopku - pravica do izjave - nova dejstva in novi dokazi - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru dolžno izvesti pritožbeno obravnavo?
- Ali bi bilo sodišče druge stopnje dolžno pozvati pravdni stranki, da se lahko, glede na to, da se kot temelj odškodninske odgovornosti druge toženke po novem uporablja 26. člen Ustave RS in ne več 133. člen Obligacijskega zakonika, o tem izjavita oziroma podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na navedeno novo pravilno uporabo materialnega prava relevantni oziroma bi ju moralo povabiti na sejo?
- Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo pravilo o materialnem procesnem vodstvu?
- Ali je sodišče glede na okoliščine konkretnega primera pravilno opravilo presojo vseh mogočih ukrepov za zmanjšanje hrupa tako s strani države kot tožnikov ter ali je med nasprotujočima si interesoma (družbeno koristjo avtoceste) in prizadetimi interesi tožnikov (prekomernega hrupa) našlo pravično ravnovesje?
prenos lastninske pravice - zastavna pravica - lex commissoria - komisorni dogovor - prepoved komisornega dogovora - delna ničnost pogodbe - veljavnost pogodbe - pogodba o poslovnem sodelovanju - ureditev razmerij po prenehanju pogodbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Iz povzetih dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta na podlagi spornega 4. člena Dogovora pravdni stranki uredili razmerja v primeru, če bi prišlo iz kakršnihkoli razlogov do prekinitve oziroma prenehanja pogodbenega dogovora. Sporno določilo je tako omogočilo ureditev pogodbenih medsebojnih razmerij v primeru prenehanja ureditve, kot je bila dogovorjena z Dogovorom in Pogodbo o poslovnem sodelovanju kot njenim sestavnim delom. Z odpovedjo je prenehal veljati bistveni vsebinski del dogovora, v katerem so bile opredeljene medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Zgoraj opisane medsebojne obveznosti in pravice pravdnih strank so po odpovedi pogodbe prenehale. Gradnjo igrišč sta pravdni stranki izvedli skupaj vsaka s svojimi vložki, v skladu s poslovno logiko takega dogovora, ki jo izkazuje tudi zapis sporne določbo, da je bila po prevzemu igrišč v upravljanje in trženje s strani tožene stranke v korist tožeče stranke priznana pravica do brezplačne uporabe teniških igrišč in pomožnih objektov. Pravdni stranki sta torej izvedli skupna vlaganja v izgradnjo igrišč v dogovorjenih soprispevkih in za primer prenehanja Dogovora in Pogodbe o poslovnem sodelovanju že v naprej uredili medsebojna razmerja po prenehanju sodelovanja.
Torej ne gre za za situacijo, ko dolžnik ni izpolnil že zapadlih denarnih obveznosti iz upniško dolžniškega razmerja, upnik pa je zato izkoristil oziroma zlorabil svoj prevladujoč položaj. Tožena stranka je z odpovedjo pogodbenega razmerja, katerega podstat so predstavljala skupna vlaganja, povzročila položaj, ko se je najprej razbremenila izpolnjevanja svojih pogodbenih obveznosti in obenem povzročila nastop v naprej dogovorjene posledice - dokončne ureditve razmerij med strankama po prenehanju pogodbe. Tudi ni mogoče prezreti, da iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi bila tožena stranka tedaj šibkejša pogodbena stranka (obe pravdni stranki sta pravni osebi, tožena stranka celo gospodarska družba) in nenazadnje - tožena stranka tudi ni substancirano zatrjevala in dokazala nesorazmerja med vrednostjo omenjenih štirih igrišč in svojimi prispevki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00060823
ZPP člen 8, 236, 285, 287, 287/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 132.
predlog za dopustitev revizije - zahtevek za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - objektivna in krivdna odškodninska odgovornost - sečnja in spravilo gozdnega drevja - nezgoda pri delu - standard obrazloženosti drugostopenjske sodbe - pravica stranke do izjave - dokazna ocena - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranost dokaznega predloga - materialno procesno vodstvo - dokaz z izvedencem - zavrnitev predloga
prenos lastninske pravice na delu nepremičnine - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - pravna narava pogodbe - mešana pogodba - prodajna pogodba - navidezna darilna pogodba - mešano darilo - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - načelo enakovrednosti dajatev - subjektivna ekvivalenca - izključitev predkupne pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Prodajna pogodba, sklenjena med prvo in drugo toženko dne 22. 8. 2017 prikriva mešano (prodajno darilno) pogodbo, pri kateri je zaradi močnih subjektivnih prvin kavze tožnikova predkupna pravica izključena. Ker tožnik ni tretja poštena oseba, ne pride v poštev uporaba tretjega odstavka 50. člena OZ .
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zastaranje nepremoženjske škode, ki izvira iz istega historičnega škodnega dogodka, teče ločeno glede škode zaradi telesnih poškodb in ločeno glede drugih okvar zdravja (bolezni, motenj); oziroma ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je tožničin tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo, in sicer za strah ter za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ob vložitvi tožbe že zastaran.