predlog za dopustitev revizije - medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - drugo mnenje - postavitev drugega izvedenca - tuj izvedenec - standard obrazloženosti odločbe - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 245. člena ZPP, ko v danem primeru nista dopustili pritegnitve drugega izvedenca medicinske stroke iz tujine zaradi ugotovitve zdravniške napake?
II. Ali sta sodišči prve in druge stopnje zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko nista v izpodbijanih sodbah obrazložili zatrjevane kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnice A. A., dr. med., s strani tožeče stranke?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00060120
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 153, 153/4, 352, 352/1.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - solidarna odgovornost imetnika nevarne stvari in tretjega - pretrganje vzročne zveze - rentni zahtevek - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00078040
ZPP člen 7, 212, 243, 285, 286, 286a, 359, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 377, 384, 384/1. OZ člen 131, 132, 179.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina - medicinska napaka (zdravniška napaka) - stroški postopka - delno zavrženje predloga - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije - trditvena podlaga - dokaz z izvedencem - prepoved reformatio in peius - materialno procesno vodstvo
Sklep o stroških ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije v tem delu kot nedovoljen zavrglo.
V preostalem delu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.
OZ člen 52, 58. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini - naknadna odobritev pogodbe s konkludentim dejanjem - pomanjkanje obličnosti - teorija realizacije pogodbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča, da lahko zakoniti zastopnik pravne osebe odobri pogodbo o prodaji nepremičnine, ki jo je podpisal prokurist, samo v pisni obliki, ali pa je veljavna tudi odobritev s konkludentnimi ravnanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00059621
OZ člen 62. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - najemna pogodba - aneks k najemni pogodbi - trajanje najemne pogodbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je z aneksom, s katerim sta se stranki dogovorili, da najemno razmerje po tej pogodbi preneha, hkrati pa, da lahko tožena stranka uporablja poslovne prostore še naprej do oddaje teh prostorov na podlagi javnega razpisa pod pogoji iz te najemne pogodbe, dogovorjeno pogodbeno razmerje za določen ali nedoločen čas.
– Ali je podajo predloga zaključnega računa občine s strani zakonitega zastopnika tožene stranke (župana) mogoče šteti za konkludentno ravnanje, ki pomeni odobritev posla, sklenjenega po nepooblaščeni osebi, in s tem za pripoznavo dolga, ki ima za posledico pretrganje zastaranja?
– Ali je lahko izjava, s katero se pogodbena stranka odpove zastaranju, tj. pisna pripoznava zastarane obveznosti, dana pogojno, z odložnim pogojem, pri čemer se v nadaljevanju odložni pogoj izpolni in je mogoče takšno izjavo posledično šteti kot izjavo, podano na način, kot da pogoja sploh ni bilo?
predlog za dopustitev revizije - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede časa začetka teka zakonskih zamudnih obresti v konkretnem primeru.
OZ člen 252, 393, 393/2, 394, 395, 395/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 274.
pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni - oblikovalni tožbeni zahtevek - nasprotna tožba - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - trditveno in dokazno breme - deljiva obveznost - višina pogodbene kazni - kriteriji sorazmernosti pogodbene kazni - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Na vprašanje, ali je treba zahtevo za zmanjšanje pogodbene kazni po 252. členu Obligacijskega zakonika uveljavljati z oblikovalnim tožbenim zahtevkom ali zadošča materialnopravni ugovor, Vrhovno sodišče odgovarja, da v pravdi za plačilo denarne pogodbene kazni dolžnik lahko uveljavlja njeno zmanjšanje tudi z ugovorom.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v obravnavanem primeru materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je na podlagi pogodbe o sofinanciranju mladega raziskovalca iz gospodarstva toženka dolžna vrniti tožnici del prejetih sredstev, ker je pri toženki zaposlena mlada raziskovalka zamujala pri pridobitvi doktorskega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00067310
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 174, 174/1, 174/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za tujo pomoč - odmera odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - plačilo domske oskrbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je ustrezna odmera odškodnine za tujo pomoč, ki kot izhodišče za vrednotenje škode po prostem preudarku upošteva primerjavo s cenami domske oskrbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059422
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 131, 131/1, 179. URS člen 26, 35, 36. ZKP člen 214, 215, 215/1, 218. ZNPPol člen 53, 56.
predlog za dopustitev revizije - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnost - predkazenski postopek - hišna preiskava - odredba o hišni preiskavi - obrazloženost odločbe - vstop v stanovanje - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebnosti - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da v okoliščinah konkretnega primera vstop policije v stanovanjsko hišo tožnika in ob tem izvedeni ukrepi ne predstavljajo protipravnega ravnanja v smislu 26. člena Ustave RS.
predlog za dopustitev revizije - štipendiranje - mladi raziskovalec - pogodba o sofinanciranju mladega raziskovalca - obveznost rezultata - odgovornost za tretje - vračilo prejetih javnih sredstev - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka prevzela jamčevalno obveznost, da bo mladi raziskovalec doktoriral.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00060208
URS člen 35, 39, 39/1. OZ člen 134. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
osebnostne pravice - poseg v osebnostne pravice posameznika - prepoved posega - prepovedni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka - javna objava podatkov - družinsko življenje - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja medijev - svoboda tiska - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - dopuščena revizija - zavrnitev revizije - odklonilno ločeno mnenje
Tožnika sta se kot najbogatejša Slovenca do te mere izpostavila javnosti, da ne moreta več zahtevati priznanja statusa zasebnika, ki bi bil upravičen do anonimnosti. Javnost ima tako upravičen interes vedeti, kakšna je bila njuna izobraževalna in poklicna pot, ali sta imela v družini koga, ki ju je posebej usmerjal, ali jima je bil za zgled, ali sta morda podjetnost in inovativnost podedovala. Vendar je pri tem pomembno stališče ESČP v zadevah Von Hannover proti Nemčiji in Axel Springer AG proti Nemčiji, da je pri presoji, ali je s prepovedjo objave prekomerno poseženo v svobodo izražanja, treba upoštevati, kakšna je informativna vrednost sporne objave za javnost: torej ali sporni članek in fotografije s svojo vsebino prispevajo k javni razpravi.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da sporna načrtovana objava vsebuje nepovezano navajanje podatkov o sorodnikih tožnikov, njihovih znancev, njihovih fotografij, fotografij njihovih hiš in pokopališč, kjer se nahajajo njihovi družinski grobovi. Tak način nizanja vsebinsko nepovezanih podatkov je značilen za družabne kronike, katerih edini namen je zabava in tešitev radovednosti. Ob ugotovitvi, da tožnika sama s predhodnim ravnanjem nista nikoli vzpodbujala takšnega načina posredovanja podatkov in fotografij iz zasebnega življenja javnosti, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča druge stopnje, da z izrečeno prepovedjo, ki je omejena ne le na naštete vrste podatkov in fotografij, ampak tudi le na objave zabavljaške narave, ni prišlo do onemogočanja tehtne javne razprave v splošnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00059498
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZGD-1 člen 8.
predlog za dopustitev revizije - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika družbe z omejeno odgovornostjo za obveznosti družbe - začetek teka zastaralnega roka - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže.
Bistvo zahteve iz 367.b člena ZPP je, da predlagatelj jasno izkristalizira pravni problem, glede katerega naj se revizija dopusti. A predlagatelja tej zahtevi ne zadostita, saj v predlogu ne postrežeta z argumenti, ki bi se soočali z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje. Ravno tako ne navedeta, zakaj naj bi bili ti nosilni razlogi napačni in še manj, zakaj bi revizijski preizkus izpodbijane sodbe ustrezal pojmu reševanja pomembnega pravnega vprašanja v smislu 367.a člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00058972
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 336, 344, 346, 352, 352/3, 766, 768.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev obveznosti iz mandatne pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo določbe o zastaranju odškodninske terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00059633
OZ člen 18, 18/1, 198, 271, 271/2, 300, 300/1, 301, 401. SPZ člen 95, 96. ZDen člen 24, 78, 78/2. ZPP člen 374, 374/2, 380, 380/2.
neupravičena obogatitev - uporaba tuje nepremičnine - denacionalizirano premoženje - plačilo uporabnine - privolitev v prikrajšanje - opustitev sodelovalne dolžnosti - konkludentna ravnanja - denacionalizacijski upravičenec - upniška zamuda - učinek upnikove zamude - pravilo volenti non fit iniuria - pogajanja - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Toženka je imela z denacionalizacijskim zavezancem sklenjen dogovor o brezplačni uporabi prostorov dvorca ... S tem ko je s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji odpadla podlaga za toženkino brezplačno uporabo prostorov dvorca, je nastala tudi njena obveznost prepustiti njihovo posest tožnikom kot (novim) lastnikom. Hkrati je bil izpolnitveni upravičenec za vrnitev posesti teh prostorov tožnikom tudi denacionalizacijski zavezanec, saj mu je to nalagala denacionalizacijska odločba. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje ne izhaja, da bi bila izpolnitev, ki jo je dne 10. 7. 2007 in dne 24. 10. 2007 ponudil denacionalizacijski zavezanec, nepravilna. Tožniki bi se zato morali odzvati na njegovi vabili. Ker tega niso storili, je nastopil položaj upniške zamude tudi v razmerju do toženke (drugi odstavek 271. člena, prvi odstavek 300. člena ter 401. člen OZ). Z nastopom upnikove zamude preneha dolžnikova zamuda in preide nanj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari, ki je predmet obveznosti, pri denarnih obveznostih prenehajo teči obresti, upnik v zamudi pa je dolžan povrniti dolžniku tudi škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, ter stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari (301. člen OZ).
Vendar pa zamuda upnika ne upravičuje dolžnika, da lahko dolgovano stvar (še nadalje brezplačno) uporablja. Ob tem je pomembna tudi okoliščina, da so med tožniki in toženko celotno obravnavano obdobje potekala pogajanja, v okviru katerih je toženka predstavila svoje ponudbe za nakup, možnost upravljanja in najema dvorca, tožniki pa glede njegovega najema, kar nikakor niso neodplačni pravni posli. Okoliščine konkretnega primera tako ne dajejo podlage za pravni zaključek, da je privolitev tožnikov v prikrajšanje zaradi toženkine brezplačne uporabe prostorov dvorca (volenti non fit iniuria) nedvoumno, jasno oziroma zanesljivo izkazana. Pravni standard jasnosti konkludentnih ravnanj v navedeni smeri torej ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00058978
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 70, 70/1.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sklenitev aneksa k prodajni pogodbi - delitev parcel - parcelacija - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00059933
OZ člen 190, 198. ZOR člen 210, 219. SPZ člen 66, 66/1. ZTLR člen 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - solastnina - uporaba solastne nepremičnine - plačilo uporabnine - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - prikrajšanje - neprivolitev v prikrajšanje - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe nepremičnine - nevzdržna solastninska skupnost - načelo vestnosti in poštenja - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku - dopuščena revizija - delna ugoditev reviziji
Izvrševanje lastninske pravice vsakega solastnika na celi stvari je omejeno s solastninsko pravico drugih lastnikov. Solastniki imajo pravico posest izvrševati skupaj (hkrati ali sukcesivno) ali deljeno, pri čemer vsak posestnik dejansko oblast nad stvarjo izvršuje na fizično določenem delu stvari. Zato je o načinu souporabe pravzaprav nujen dogovor med solastniki, zlasti v primerih, ko zaradi narave stvari hkratna uporaba ali deljena uporaba ni mogoča.
Tak dogovor očitno ni bil mogoč, saj stranki mirne medsebojne komunikacije nista (bili) sposobni. Posest hiše, ki je sicer dvostanovanjska, a ni omogočala ločenega bivanja dveh družin, sta druga od druge prevzemali v postopkih izvršbe sodnih odločb. V takih razmerah dodatna (izrecna, na drugega solastnika naslovljena) zahteva po souporabi kot izraz neprivolitve v prikrajšanje ni potrebna. Četudi se tožeča stranka v letu 1994 morda ni izselila zaradi toženčevega (psihičnega) nasilja, pa je z nadaljnjimi ravnanji nedvoumno pokazala, da želi (so)posest hiše. V kasnejšem, za odločitev o uporabnini relevantnem obdobju, so se med strankama razvili sovražni odnosi zaradi njunega vzajemnega ravnanja, zato bi bilo neutemeljeno neobstoj dogovora in s tem ravnanje v nasprotju z načeli vestnega in poštenega izvrševanja pravic ter mirnega reševanja sporov pripisati zgolj eni stranki. Čeprav naj bi toženec z uporabo le kletnega stanovanja v hiši pristajal na deljeno posest, pa v takih okoliščinah skupnega izvrševanja posesti realno ni bilo mogoče pričakovati. Tako deljena posest kot izročitev ključev hiše sta ustvarjala le videz možnosti souporabe, v resnici pa ločeno bivanje dveh družin v hiši ni bilo mogoče. Zato sta pravdni stranki kot solastnici v obdobjih, ko sta izvrševali (izključno) posest, dolžni drugi plačati uporabnino.