ZPP člen 183, 183/1-2. OZ člen 314, 314/1, 335, 335/1.
nasprotna tožba - dajatvena tožba - procesno pobotanje - uveljavljanje terjatve v pobot - uveljavljanje terjatve z nasprotno tožbo - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja s pobotnim ugovorom - opredelitev terjatve, ki se uveljavlja z nasprotno tožbo - zastarana terjatev - ugovor zastaranja - sodna praksa Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Stališča Vrhovnega sodišča iz zadeve II Ips 77/2019, po katerem je pri presoji trenutka zastaranja terjatve tudi pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ko je v postopku podan ugovor pobota, ni mogoče analogno uporabiti za dajatveno nasprotno tožbo, s katero toženec uveljavlja terjatev, ki po višini presega tožbeno terjatev in odločitev o kateri bo imela širši učinek od obrambe zoper tožbeno terjatev.
Sodišče ne more samo izbirati, katere izmed več toženčevih terjatev bo presojalo v okviru pobotnega ugovora in katerih ne. Do tega bi se - zaradi uvodoma opisanih različnih učinkov odločitve o pobotnem ugovoru in odločitve o nasprotni tožbi - lahko opredelil le toženec sam.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZZK-1 člen 6. OZ člen 352, 352/1.
dopuščena revizija - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
⁻ ali je bilo pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da je za presojo začetka teka subjektivnega zastaralnega roka v predmetni zadevi pomembno izključno načelo publicitete vpisov v zemljiško knjigo iz 6. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1),
⁻ ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno presodilo pritožbene navedbe tožnice zoper ugotovitve sodišča prve stopnje, da ravnanje uslužbenke toženke ni bilo protipravno.
ZOZP člen 18. OZ člen 169, 963, 963/1. ZPIZ-1 člen 2.
obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - načelo popolne odškodnine - smrt zavarovanca med postopkom - dopuščena revizija
Za obdobje po smrti zavarovanca tožeča stranka ni upravičena do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS00050505
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 169, 963, 963/1. ZPIZ-1 člen 2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - prometna nesreča s smrtnim izidom - smrt zavarovanca - načelo popolne odškodnine - sistemska razlaga zakona - ocena ustavnosti ZOZP - dopuščena revizija
V primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca, tožeča stranka ni upravičena do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00051051
ZIntPK člen 13, 16, 75. URS člen 2, 15, 15/3, 26, 38. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZVOP-1 člen 9, 9/1, 19, 19/3. ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost države - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - pristojnosti KPK ob sumu korupcije ali drugih kršitev - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - objava podatkov o dohodkih - nezakonito razkriti podatki - obdelovalni model varstva podatkov - državni funkcionar - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - narava pravice - dopustnost posega v ustavno pravico - razlaga zakona - razlaga ZIntPK - jezikovna razlaga - načelo pravne države - načelo zakonitosti - aplikacija Supervizor - pritrdilno ločeno mnenje - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
Določbe 13., 16. in 75. člena tedaj veljavnega ZIntPk so bile dovolj jasne in določne, da je bilo z uporabo ustaljenih metod razlage mogoče priti do njihove enopomenske opredelitve in sklepa, da te določbe KPK niso dajale pooblastila za pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, kadar Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zoper posameznika še ni vodila nobenega postopka iz svoje pristojnosti niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintP.
KPK kot organ oblasti veže načelo zakonitosti (drugi odstavek 120. člena URS), zato bi glede na opisane (dovolj) jasne določbe tedaj veljavnega ZIntPK, ZVOP-1 in URS ter "obdelovalni model varstva podatkov" morala vedeti, da za poseg v tožničino ustavno pravico ni imela zakonske podlage. Dodatno težo pri presoji toženkine kvalificirane protipravnosti ima dejstvo, da je KPK z nezakonitim ravnanjem posegla v tožnico pravico do varstva osebnih podatkov, ki je ustavno varovana človekova pravica (38. člen URS), varstvo te pravice pa je v okviru pravice do spoštovanja zasebnega življenja zagotovljeno tudi z EKČP (8. člen). Pri nezakonitem posegu v ustavno varovano (človekovo) pravico veljajo za presojo ravnanja toženkinega organa strožja merila skrbnosti oziroma je prag kvalificirane protipravnosti nižji kot v primeru, če bi šlo za "navadno" zakonsko pravico.
OZ člen 39, 40, 40/2. ZGD-1 člen 638. ZPP člen 347, 347/5, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o preužitku - izročitev v last in posest - dopustnost pravne podlage - ničnost pogodbe - pravni interes za tožbo - prenos terjatev na prevzemno družbo - oškodovanje upnikov - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00049760
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 105, 108, 113. OZ člen 86.
predlog za dopustitev revizije - etažna lastnina - skupni deli stavbe - nujni skupni del stavbe - zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - razpolaganje s skupnimi deli stavbe - ničnost pogodbenega določila, ki nasprotuje kogentnemu predpisu - sprememba namembnosti skupnega dela večstanovanjske stavbe - stavbišče - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00049758
OZ člen 326, 326/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima potrošnik po prenehanju prvotne (kreditne) pogodbe zaradi njene prenovitve (novacije) možnost uveljavljati varstvo, ki mu ga zagotavlja evropska Direktiva 93/13, oziroma ali je stališče pritožbenega sodišča, da se po novaciji pogodbe ni več mogoče sklicevati na ničnost prvotne (prenovljene) pogodbe, materialnopravno zmotno.
OZ člen 16. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 215, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 367a, 367a/1, 367c. URS člen 14, 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
retransmisija glasbenih del v TV programih - nadomestilo za uporabo avtorskih varovanih del - neupravičena pridobitev - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - občasna terjatev - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Ob dnevu vložitve tožbe so bili zastarani vsi dnevni zneski zamudnih obresti, ki so zapadli v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00050656
URS člen 36. ZPP člen 339, 339/2-8, 371. SZ člen 103, 103/1-5, 103/3, 104, 112, 112a.
najemna pogodba za neprofitno stanovanje - neprofitna najemnina - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - naknadno plačilo - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica - pravica do izjave v postopku - dokazovanje - dokazni predlog - stanje TRR - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča že zgolj okoliščina, da gre za prirejeno razmerje, narekuje, da se zakonskega varstva lastnika ne zožuje prek varoval, ki so določena v SZ-1. Ta namreč nudijo vzpostavitev zadostnega ravnovesja med lastninsko pravico na eni ter pravico do spoštovanja doma z vsem socialnim kontekstom, vgrajenim v SZ-1, na drugi strani. Odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, čeprav je obveznost tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehala, pomeni dopusten ukrep za varovanje interesov tožnikov. Ta ukrep je tudi nujen, če naj lastninsko pravico jemljemo resno. V nasprotnem primeru bi namreč veljalo, da mora lastnik najprej podati najemniku izvensodni opomin, nato še sodnega v obliki tožbe in šele če toženec tudi do konca glavne obravnave zapadlega obroka najemnine ne poravna, bi lahko sodišče izdalo zoper njega obsodilno sodbo. Ta zgodba bi se lahko ponavljala nato iz obroka v obrok. Sodišče s tem torej tudi ni kršilo toženčeve pravice do spoštovanja doma. Do posega vanjo je namreč prišlo iz krivdnih vzrokov na njegovi strani, ki jih tudi po lastnikovem opominu v danem roku ni odpravil. Poseg vanjo ni samovoljen, marveč sodnovarstven ter temelji na zakonski podlagi, ki je (časovno in načinovno) tudi ustrezno obzirna do spoštovanja nedotakljivosti stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00050654
OZ člen 440, 508, 508/2 512, 512/1, 513, 513/3. SPZ člen 49, 49/2, 66. ZZK-1 člen 39, 41.
prodaja solastne nepremičnine - kršitev predkupne pravice - pričakovana lastninska pravica - prodaja tuje stvari - obvestilo predkupnemu upravičencu - uveljavljanje predkupne pravice solastnika - rok za uveljavljanje predkupne pravice - iztek roka - prehod lastninske pravice - jezikovna razlaga zakona
Jezikovna razlaga prvega odstavka 512. člena OZ precej zanesljivo kaže, da nastopi položaj kršitve predkupnega upravičenja, če prodajalec stvar odsvoji oziroma prenese lastninsko pravico na tretjega.
Kar je bistveno, da je mogoče govoriti o kršitvi predkupne pravice, je, da pred iztekom roka, v katerem se predkupni upravičenec lahko izjavi, lastninska pravica v relativnem razmerju med odsvojiteljem in pridobiteljem preide v premoženjskopravno sfero pridobitelja. Takšna razlaga tudi ne nasprotuje jezikovni razlagi besedila prvega odstavka 512. člena OZ.
URS člen 2. ZDoh-2 člen 18, 18-5, 92, 97, 97/1, 102. ZDPN-2 člen 4, 5, 7, 11, 16, 16/1, 16/2. ZDavP-2 člen 326. ZGD-1 člen 482.
dohodnina - davek iz dobička od kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine - preveč plačana dohodnina - vračilo preveč plačanega davka - pravna praznina - analogija - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Zaradi bistvenih podobnosti samih pravnih poslov pri prodaji nepremičnine in poslovnega deleža v gospodarski družbi ter v bistvenem enakega režima njune obdavčitve z dohodnino so tudi pri odpadli pravni podlagi prenosa poslovnega deleža uporabljiva pravila vračanja plačanega davka iz 16. člena ZDPN-2, ki se nanaša na nepremičnine.
Prvi del določbe 16. člena ZDPN-2 je treba razlagati tako, da je strankino razdrtje pogodbe, ki je podlaga za prenos nepremičnine in s tem za nastanek davčne obveznosti, z davčnega vidika upoštevno, dokler promet z nepremičnino v smislu prenosa lastninske pravice (razpolagalni posel) še ni opravljen. Pogoj torej je, da novi pridobitelj še ni postal lastnik nepremičnine oziroma da je to v času razdrtja davčni zavezanec (prodajalec), kar pomeni, da z njegovega vidika zavezanca za plačilo davka ohranjeno stanje pred odsvojitvijo nepremičnine.
Revident v postopku ni trdil, tega pa ne navaja niti v reviziji, da je bila pogodba o prenosu poslovnega deleža razveljavljena s sodno odločbo, prav tako ne, da pred (nesodno) razveljavitvijo pogodbe z ex tunc učinki ni bil opravljen prenos njegovega poslovnega deleža na novega pridobitelja (nenazadnje iz izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je bil ta sprememba vpisana v sodni register).
Čeprav torej vračilo plačanega davka revidentu na podlagi prvega odstavka 16. člena ZDPN-2 ni mogoče, pa to samo po sebi ne izključuje vračila ob analogni uporabi naslednjega odstavka istega člena, ki ga omenja revizija in ki ureja vračilo plačanega davka v primeru nemožnosti izpolnitve ali le delne izpolnitve pogodbe o prenosu nepremičnine. Toženka zaradi načelne odklonitve vračila dohodnine – ker ta možnost ni predvidena v ZDavP-2 ali ZDoh-2 – te pravne podlage ni uporabila in je izrecno (obrazloženo) tudi ni zavrnila, prav tako ne sodišče z navrženim stališčem o neprimernosti uporabe določb ZDPN-2. Navedeno je imelo za posledico, da v dosedanjem postopku dejanske okoliščine zatrjevane razveljavitve pogodbe z ex tunc učinki sploh niso bile ugotovljene.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 630. URS člen 22.
predlog za dopustitev revizije - izvedba del - izvajalec del - podizvajalec - podjem - odgovornost prevzemnika posla za sodelavce - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - nadomestilo za uporabo glasbenih del - neupravičena pridobitev - nepošteni pridobitelj - zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - občasna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - dopuščena revizija
Od kdaj tečejo zamudne obresti v primeru neupravičene pridobitve, ki je materialnopravna podlaga vtoževane glavne terjatve, izrecno določa 193. člen OZ. Če je bil pridobitelj nepošten, se plačajo od dneva pridobitve. V konkretnem primeru gre torej za dan, ko je toženka zaradi neplačila „prihranila“ dolgovano nadomestilo. Zakonske zamudne obresti od tega trenutka dalje v plačilo zapadajo dnevno.