CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00038573
OZ člen 193. ZASP člen 81, 156, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo - višina nadomestila - tarifa - običajni honorar - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja
Tožnik je torej že ob vložitvi tožbe predlagal določitev običajnega honorarja oziroma nadomestila na podlagi 81. člena ZASP, kar je sodišče druge stopnje tudi storilo. Glede na navedeno kršitev pravice do izjave v smislu sodbe presenečenja ni podana.
Zaradi preprečevanja negotovosti na strani uporabnikov je Vrhovno sodišče kot znesek običajnega honorarja oziroma nadomestila, ki naj se upošteva do sprejetja oziroma pravnomočne določitve veljavne tarife tudi za preostale spore, določilo znesek 0,198 EUR na naročnika mesečno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00031428
URS člen 49, 49/2. ZZdrS člen 25.
zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do svobodne izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - test sorazmernosti - test legitimnosti - dopuščena revizija
Razlaga ZzdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, je ustavno skladna in sledi namenu zakona. Dejstvo, da oškodovanost javnih sredstev numerično ni izkazana, ne pomeni, da ni trpel sistem, katerega namen je uresničevanje pravice do zdravstvenega varstva iz 51.člena Ustave. Prav to pa je vrednotna podstat zakonskega pravila, ki ga je toženec prekršil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00031355
ZPP člen 105a. OZ člen 4, 9, 101, 261, 336, 336/1, 346.
prodaja nepremičnine - prenos lastninske pravice - delna neizpolnitev pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - pridržna pravica - neizpolnitev obveznosti obeh pogodbenih strank - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - zastaranje - tek zastaranja le za eno od pogodbenih strank - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - pravna sredstva v postopku odločanja o sodnih taksah
Izrecnega zakonskega pravila, ki bi tek zastaranja terjatve za plačilo kupnine pretrgal ali celo zadržal, dokler ni izpolnjena tudi nasprotna dajatev (izročitev predmeta prodaje), ni. Vendar je pri tej normativni okoliščini razlagalno treba upoštevati dvoje. Prvič, zastaranje (in ne šele pretrganje ali zadržanje zastaranja) je institut, ki predstavlja izjemo od osnovnega pravila in načela (dolžnost izpolnitve obveznosti). Drugič, z ustavnopravnega vidika je zastaranje institut, ki posega v učinkovito pravico do sodnega varstva.
V naravo pravila o sočasni izpolnitvi (ter iz njega izhajajočega ugovora) je vtkano, da dokler si vzajemni nasprotni terjatvi, ki ju ustvarja in povezuje ista pogodbena kavza, stojita neizpolnjeni nasproti, ne more teči zastaranje terjatve zgolj na eni strani. Iz tega sledi, da vse dokler je obstajala sodno iztožljiva obveznost tožnice, da predmet prodaje izroči v posest kupcu, ni moglo zastarati njeno nasprotno sodnovarstveno upravičenje, da uveljavlja pogodbeno protivrednost predmeta prodaje, dogovorjeno v višini pogodbene kupnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00031429
ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1-5, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - razlaga direktive - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - monetarna politika - indični dokaz - neposreden dokaz - verodostojnost priče - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji - nova dejstva in dokazi v reviziji
Tožnikom kot povprečnim potrošnikom ni bila onemogočena racionalna oziroma preudarna odločitev v zvezi z oceno celotnega stroška najetega kredita. Ker je toženka kot strokovnjakinja na bančnem področju ob sklepanju spornih pogodb ravnala v skladu z zahtevo dobre vere, sporni pogodben pogoj o prevzemu valutnega tveganja ne more biti nepošten v smislu 3. člena Direktive 93/13 v povezavi s 24. členom ZVPoT.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00032050
ZSpo člen 17, 64. ZPP člen 367a, 367a/2.
dopuščena revizija - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - ničnost prodajne pogodbe - dobra vera - nepremičnine v družbeni lastnini - lastninjenje športnega objekta - športno društvo - športni objekt - smučarska koča - pomožni objekt
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da objekt, ki ga je zgradil tožnik na spornih nepremičninah (tj. smučarska koča), ne predstavlja športnega objekta v skladu z določili 17. in 64. člena Zakona o športu.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00031427
SPZ člen 47, 47/3, 47/4. URS člen 23, 33.
nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljišča
V konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ.
Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične čezmejne gradnje.
OZ člen 360. ZPP člen 214, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 23.
dopuščena revizija - uporabnina - uporaba tuje stvari v svojo korist - neupravičena pridobitev - ugovor zastaranja - prerekanje - trditveno breme - nesporna dejstva - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - obstoj pravnomočne sodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali mora upnik v pravdi prerekati ugovor zastaranja, če naj se ta ugovor zavrne,
- ali je v okviru trditvenega bremena pravdne stranke, da ponavlja trditve o odločilnih dejstvih, ki jih v pravdi navaja že nasprotna stranka in so med pravdnima strankama nesporne,
- ali zastaranje terjatve teče v času, dokler je med upnikom in dolžnikom v veljavi pravnomočna sodba, po kateri je izključen temelj za njeno plačilo.
javni razpis - pogodba za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti
Upravni postopek, ki teče na podlagi javnega razpisa in ki ob izpolnitvi razpisnih kriterijev lahko pripelje do sklepa o izbiri, je treba ločiti od sklenitve pogodbe o sofinanciranju. Z uspehom na javnem razpisu prijavitelj pridobi možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju, ki sicer vsebuje določene javnopravne elemente, vendar pa se zanjo (ob odsotnosti posebne ureditve) uporabljajo določbe splošnega pogodbenega prava, torej OZ.
Prenehanje pogodbe ne more nastopiti zaradi neznatnih, nepomembnih razlogov. Zmotno je stališče revizije, da uporaba 110. člena OZ postavlja v neenakopraven položaj prijavitelje, ki na javnem razpisu niso bili izbrani. Okoliščine, ki so kasneje nastopile v izpolnitveni fazi pogodbe, na postopek javnega razpisa in izbiro niso niti niso mogle vplivati.
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 98. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev pravil o javnem naročanju - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev Višjega sodišče v Mariboru v sodbi I Cpg 305/2018, da ni pravne podlage za izrek finančnih popravkov glede na pogodbeno dogovorjeno uporabo Uredbe ES št. 1083/2006, materialno pravno pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STANOVANJSKO PRAVO
VS00030921
ZVKSES člen 17, 17/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2, 8, 8/1, 8/1-2.
varstvo kupcev stanovanj - uporabno dovoljenje - pogodbena kazen - zavezanec za plačilo - odgovornost investitorja - vmesni kupec - varstvo končnega kupca - zloraba družbe kot pravne osebe za oškodovanje njenih upnikov - ustanovitev nove gospodarske družbe - spregled pravne osebnosti - dopuščena revizija
Pogodbena kazen je pavšalna odškodnina, ki je tesno in neločljivo vezana na pogodbeno razmerje. Njen obstoj (podlaga), pogoji, ob katerih se udejanji ter njena višina so določeni s pravnimi pravili pogodbenega prava. Subjekta tega pravnega razmerja sta pogodbeni stranki. Obveznost plačila pogodbene kazni (že po naravi stvari) bremeni drugo pogodbeno stranko.
Namen ZVKSES je varstvo končnega kupca. Res je, da ta zakon govori tako o odgovornosti investitorja kot o odgovornosti vmesnega kupca. A razlog, da je sploh vpeljan institut vmesnega kupca, je ta, da se kavtele tega specialnega zakona raztezajo tudi na primere, ko kot prodajalec nastopa vmesni kupec in da niso zamejene zgolj na položaj, ko je prodajalec sam investitor. A prodajalec je vselej le eden, saj zakonodajalec ni storil še nadaljnjega koraka, da bi pogodbeno zavezo raztezal na obe osebi.
Za izpolnitev standarda zlorabe pravne osebe se ne zahteva (obarvani) naklep drugemu škodovati, marveč zadošča že nižja stopnja krivde (vsaj huda malomarnost). V tem se pojem zlorabe razlikuje od šikanoznega ravnanja, kjer gre zgolj še za navidezno izvrševanje pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00030627
ZPP člen 367a, 367a/2.
zastavna pravica - stvarnopravno zavarovanje terjatve - neposestna zastavna pravica na premičninah - register neposestnih zastavnih pravic - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) - vpis v register - predlog za vpis - plačilo pristojbine - pojasnilna dolžnost notarja - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - neposredno izvršljiv notarski zapis - soglasje volj - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - zastavna pravica na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank - hipoteka - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - rubež - stečajna masa - ločitvena pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali in v katerih okoliščinah sklenitev sporazuma o ustanovitvi registrske zastavne pravice na premičninah v neposredno izvršljivem notarskem zapisu nalaga obveznost notarju, ki je ta notarski zapis sklenil, da nemudoma po sklenitvi tega sporazuma poda zahtevo za vpis neposestne zastavne pravice na premičninah v register neposestnih zastavnih pravic pri AJPES-u.
dopuščena revizija - menjalna pogodba - ničnost pogodbe - pogodba v korist tretjega - plačilo tretjim - vračilo koristi - kondikcijski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je glede na izrecno določilo v dvostranski pogodbi, da tožeča stranka plača toženi stranki znesek na račun, ki ni njen, pri čemer tretja stranka v pogodbi ni nikjer omenjena, niti navedena, predstavlja le način izpolnitve pogodbe in ne pogodbe v korist tretjega in ali je na podlagi kondikcijskega zahtevka zavezana za vračilo pogodbena stranka.
zahteva za varstvo zakonitosti - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - dokončni obračun izvršitelja - zastaranje terjatev izvršitelja - pravna praznina - desetletni zastaralni rok - neposredno izvršljiv notarski zapis
Za terjatev, ki je ugotovljena v dokončnem obračunu izvršitelja, velja desetletni zastaralni rok.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - kumulativna izpolnitev pogojev
Pogoji po 631. členu OZ morajo biti izpolnjeni kumulativno: dospelost terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca, ki jo mora slednji tudi pripoznati, dospelost terjatve glavnega izvajalca do naročnika, koneksnost obeh terjatev in na naročnika naslovljeni podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo. Ne zadošča zgolj hkratni obstoj (kakršne koli) terjatve podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 17, 92. OZ člen 557.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - vsebina pogodbe - kmetija - pritiklina - živina - zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je škoda zaradi akutne stresne reakcije in posttravmatska stresna motnja, ki sta nastali kot posledica škodnega dogodka in tam utrpelih telesnih poškodb, krita po toženkinih Splošnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-PLUS 02/15.
premoženjska razmerja med zakoncema - medsebojni pravni posli zakoncev - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - začasna ureditev razmerja - obličnost - notarski zapis - dopuščena revizija
Pojem "urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema" je treba v kontekstu stroge obličnostne zahteve iz 1. točke 47. člena ZN razlagati zožujoče, torej v skladu z namenom postrožene oblike, ki varuje pred nepremišljenimi razpolaganji s premoženjem, ki so posledica občutljivih in kompleksnih ter večplastnih odnosov med zakoncema, in ki bi usodno vplivali na nadaljnje življenje kateregakoli od njiju. Zaveza enega, da bo začasno, dokler ne razdelita skupno premoženje drugemu kot odmeno za izključno uporabo skupnega stanovanja plačeval določen denarni znesek, ne pomeni pomembne, zlasti pa ne za bodoč premoženjski položaj kateregakoli od njiju usodne ureditve premoženjskih razmerij.
varstvo lastninske pravice na nepremičnini - aktivna stvarna legitimacija - lastninska tožba (rei vindicatio) - obogatitveni zahtevek - uporaba tuje stvari v svojo korist - zahtevek za plačilo uporabnine - posodbena pogodba - prenehanje pogodbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin - lastnik - dosmrtni užitkar - dopuščena revizija
Lastnik lahko kljub omejenim lastninskim upravičenjem zaradi užitka, z lastninsko tožbo zahteva varstvo nasproti tretjemu, ki neupravičeno izvršuje užitek (ker za to nima podlage). Do takšnega zaključka pripelje presoja položajev lastnika, užitkarja in tretjega ter razmerij med njimi.
Korist od uporabe stvari je (civilni) donos. Ta ne izvira nujno iz lastninske pravice in zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve tudi ni nujen za varstvo lastninske pravice. Ker je lastnikovo upravičenje uporabe in uživanja v primeru užitka v celoti preneseno na užitkarja, ni videti, v čem naj bi bil lastnik prikrajšan. V resnici je zaradi uporabe sobe s strani tretjega v svojih upravičenjih prikrajšana užitkarica.