V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno v tranzitni postopek, po tranzitni deklaraciji z dne 18. 6. 2008, ker je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora, in ga ni predal namembnemu carinskemu uradu v Avstriji. Z navedeno tranzitno deklaracijo je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno blago „ženske tkane bluze iz bombaža“, ki je bilo po tranzitni deklaraciji (T1) napoteno v namembni carinski urad Freilager, z rokom predaje najkasneje 26. 6. 2008. Iz ugotovitev dejanskega stanja pa izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo direktno iz Kopra v Italijo.
Sporni računi, ki se nahajajo v upravnih spisih, izdani s strani navedenih družb, ne vsebujejo podatka o identifikaciji opravljene storitve. Ta podatek pa je eden od pomembnih elementov, ki morajo biti na računu, da bi lahko na njegovi podlagi tožnik uveljavljal odbitni DDV. Da gre za relevanten podatek na računu, ki je podlaga za pravico do odbitka vstopnega DDV, izhaja tudi iz sodne prakse SEU.
Doseženo število točk, ki jih je prejela tožeča stranka za prijavljeni projekt, je mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe.
V javnem razpisu so dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge ocenjene, ob na tak način determiniranem načinu točkovanja tudi ni potrebe, da se dodaja še posebna obrazložitev dodeljene ocene.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zoper sklep Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zoper sklep, s katerim je Ustavno sodišče odločilo, da ne sprejme njegove ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, in da se zavrže ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ker niso izčrpana pravna sredstva. Navedeni akt, ki ga izpodbija tožnik, pa ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zoper sklep Ustavnega sodišča - zavrženje tožbe
Tožnik vlaga tožbo zoper sklep, s katerim je Ustavno sodišče odločilo, da ne sprejme ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, in da se zavrže ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z sklepom Delovnega in socialnega sodišča, ker niso izčrpana pravna sredstva. Navedeni akt, ki ga izpodbija tožnik, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - procesne predpostavke - nova zahteva upravnemu organu
Nova zahteva upravnemu organu, naj odloči o njegovi vlogi in potek dodatnega sedemdnevnega roka, sta procesni predpostavki za vložitev tožbe zaradi molka, ne glede na to, ali gre za dvostopenjski postopek, ali pa za enostopenjski, za kar gre v tem primeru. Dokazno breme za izkazovanje procesnih predpostavk za vložitev tožbe zaradi molka organa pa je na tožniku.
ZGO-1 člen 8, 8/2, 74c, 74c/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 8.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - nezakonit predpis - exceptio illegalis
Za odločitev v obravnavni zadevi – posebno glede na tožbene navedbe – zadostuje že to, da je skladnost nameravane gradnje s prostorskim aktom kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta predpisana s 74. c členom ZGO-1. Gre torej za zakonsko določbo, ki velja ne glede na drugačno določbo prvega odstavka 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kot je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - gradbeni inženirski objekt
Normodajalec izraza „objekt“ ni uporabil v pomenu, opredeljenem v 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki zajema stavbe in gradbene inženirske objekte. Njegovo površino, relevantno za odmero NUSZ, je namreč opredelil s površino prostorov, ki so glede na 1.1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 značilnost stavb, ne pa tudi gradbenih inženirskih objektov.
ZSSloV člen 80. Pravilnik o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo člen 6, 6/6, 6/6-2.
razpis za dodelitev oziroma zamenjavo službenega stanovanja - pogoji za zamenjavo službenega stanovanja - poravnane obveznosti - neplačevanje stroškov električne energije
Tožnik kot najemnik ne more biti nosilec soglasja za priključitev, torej tudi ne stranka pogodbe o priključitvi oziroma pogodbe o dostopu do omrežja. Tožnikove pasivnosti glede poslov, ki jih lahko opravi le toženka (ki ima sodeč po upravnem spisu za to celo posebno službo), zato ni mogoče avtomatično enačiti z neplačevanjem stroškov iz šestega odstavka 6. člena Pravilnika o službenih stanovanjih Ministrstva za obrambo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odstranitev zemeljskega izkopa - vnos zemljiškega izkopa v nasprotju z okoljevarstvenim dovoljenjem
O tožnikovem nezakonitem ravnanju (vnosu zemljine nad količino 100.000 m3, dovoljenih v okoljevarstvenem dovoljenju dne 11. 3. 2005 in spremembi z dne 6. 10. 2005), je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 12. 10. 2009. Ugotovljena nezakonitost je bila namreč podlaga za izrek v tej odločbi naloženega inšpekcijskega ukrepa prepovedi nadaljnjega vnosa zemeljskega izkopa na ista zemljišča, na katere se nanaša tudi izpodbijana odločba. Zato so za ta upravni spor nepomembne tožbene navedbe o tem, da je imel vneseni zemeljski izkop izdelano oceno kakovosti, da ta vnos nima posledic za okolje in da je na lokaciji vnosa dolgoročno predvidena gradnja, kar naj bi tožnikovem mnenju pomenilo, da nezakonitosti ni in da bi bila odstranitev nesmiselna.
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo - preselitev kraja izvajanja dejavnosti - soglasje lokalne skupnosti - akcesorni akt
ZIS v 68. členu – ta se v tej zadevi, ker gre za pridobitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu, uporablja na podlagi 100. člena ZIS –, predpisuje, da mora vlada pred dodelitvijo koncesije pridobiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralniške dejavnosti na njenem območju in mnenje sosednjih lokalnih skupnosti.
Iz navedene določbe izhaja, da gre za primer akcesornega odločanja v smislu 209. člena ZUP. Ker torej akcesorni akt – v konkretnem primeru odklonitev soglasja lokalne skupnosti – ni samostojen akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim še ni bilo odločeno o tožnikovi pravici oziroma pravni koristi, ga je možno izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o zahtevi za dodelitev koncesije.
Toženka ni imela podlage za ugotovitev, da iz sodne poravnave izhaja tožničino strinjanje z nameravano gradnjo. Iz besedila te poravnave namreč izhaja, da je njen sestavni del tudi skica lege objekta na parceli. Kot pravilno navaja tožnica, bi toženka zato lahko o tožničinem soglasju sklepala le na podlagi primerjave skice, priložene sodni poravnavi, s skico nameravane gradnje, kar pa iz obrazložitve izpodbijane in tudi drugostopenjske odločbe ne izhaja.
ZVojI člen 96, 121. ZUP člen 260, 260/1, 267, 267/3.
status civilnega invalida vojne - priznanje statusa - predlog za obnovo postopka - pravočasnost zahteve za priznanje statusa
Tožnik je predlagal obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo, v kateri je bilo ugotovljeno, da je njegova zahteva, vložena v letu 2007, prepozna. Glede na navedeno bi morala biti v izpodbijani odločbi opravljena presoja, ali so novi dokazi taki, da bi lahko vplivali na drugačno ugotovitev glede pravočasnosti njegove zahteve za priznanje statusa civilnega invalida vojne in s tem na drugačno odločitev v revizijskem postopku pred upravnim organom.
uporabno dovoljenje - stranka v postopku - pravni interes - pooblaščeni nadzornik
ZGO-1 v 2. odstavku 96. člena izrecno določa, da je stranka v postopku izdaje uporabnega dovoljenja le investitor, kar pomeni, da ZGO-1 le njemu priznava pravno korist kot podlago za sodelovanje v postopku v smislu določbe 2. odstavka 43. člena ZUP, ne glede na vlogo in odgovornost, ki jo isti zakon dodeljuje tožnici kot odgovorni nadzornici.
inšpekcijski postopek - obnova inšpekcijskega postopka - nov dokaz - nelegalna gradnja
Dokazi, ki sta jih predložila tožnika, ne predstavljajo novih dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bili navedeni in uporabljeni v prejšnjem, inšpekcijskem postopku. Ti dokazi naj bi dokazovali, da se je del danes porušenega objekta, zgrajenega na podlagi gradbenega dovoljenja, nahajal na zemljišču, kjer stoji objekt tožnikov, ki je nelegalna gradnja, in sicer na delu, kjer se danes nahaja dvorišče. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev toženke, pa navedeni dokazi dokazujejo zgolj to, da je na zemljišču, na katerem se danes nahaja nelegalen objekt, nekoč stal objekt (del), ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja. Kot je pravilno pojasnila toženka, pa to ne pomeni niti legalnosti objekta, ki je obravnavan v inšpekcijskem postopku, niti njegove neskladnosti, saj se nanašajo na povsem drug objekt, zgrajen na drugi lokaciji.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - pravnomočno končana zadeva
Upravni spor I U 1689/2013, v zvezi s katerim je bila tožniku z odločbo, ki jo izpodbija v tem upravnem sporu, zavrnjena dodelitev BPP, je bil pravnomočno končan že pred vložitvijo obravnavane tožbe. Ker je s tem prenehala tožnikova potreba za pridobitev BPP za omenjeni upravni spor, je posledično odpadel tudi njegov interes za ta upravni spor, v katerem izpodbija odločitev, da se mu BPP za tožbo v zadevi I U 1689/2013 ne dodeli in zaradi česar v tem upravnem sporu želi doseči nasprotno odločitev.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - izvajanje dejavnosti kariernih centrov - pogoji za sofinanciranje
Sredstva so namenjena nadaljnjemu izvajanju dejavnosti kariernih centrov, zato se na razpis lahko prijavijo visokošolski zavodi, ki imajo na dan objave javnega razpisa že vzpostavljen karierni center na način, da je njegova organizacija urejena v notranjem aktu visokošolskega zavoda.
Za podaljšanje subsidiarne zaščite so relevantni vsi razlogi, ki jih je prosilec uveljavljal že v prošnji za priznanje mednarodne zaščite, na podlagi katere mu je bila subsidiarna oblika zaščite priznana, ne zgolj tisti razlogi, ki so bili podlaga za odobritev subsidiarne zaščite.
Toženka pojma samovoljnega nasilja in individualne grožnje, ki sta odločilna za opredelitev resne škode po 3. alineji 28. člena ZMZ, ni v zadostni meri obrazložila, upoštevajoč vsa merila v sodbi SEU št. C-465/07 v zadevi Elgafaji. V ponovnem postopku bo tako morala ponovno oceniti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite iz 3. alineje 28. člena ZMZ, še zlasti z vidika vprašanj, ali se število civilnih žrtev (mrtvih in ranjenih) povečuje, ali se povečuje število nasilnih incidentov v okoliščinah, ki jih ni mogoče povezati zgolj z usmerjenimi napadi na točno izbrane (necivilne) cilje, in ali se povečuje število notranje razseljenih oseb ter kakšno je stanje v zbirnih centrih glede zagotavljanja pogojev za človeka vredno življenje v skladu s smernicami, ki so se izoblikovale v upravnosodni praksi. Prošnjo tožnika za podaljšanje subsidiarne zaščite pa bo morala presoditi tudi v luči njegovih osebnih okoliščin, ki jih je tožnik uveljavljal že ob podaji prošnje za mednarodno zaščito. Po presoji sodišča ni nepomembna okoliščina, da je bil tožnik kot mladoletna oseba vpleten, s strani strica, v mrežo preprodaje mamil, v to okolje pa bi se tudi vrnil. Niti ni razvidno, kam bi bil ob vrnitvi v Kabul nastanjen, ali v zbirni center in kakšne so razmere v zbirnih centrih, ali pa morda k stricu, kar bi bilo na ugotovljene okoliščine lahko sporno. Da morda obstajajo druge sorodstvene vezi tožnika v izvorni državi, ni z gotovostjo izkazano.