ukrep inšpektorja za okolje - prosti prehod do morskega dobra - raba morja - naravno kopališče - zaračunavanje vstopnine - postavitev ograje
Za izvajanje vodne pravice tožnica ni zgradila objekta, ker gre za naravno kopališče. Objekti, ki niso namenjeni posebni rabi morja, temveč dejavnosti kopališča, pa niso objekti iz tretjega odstavka 125. člena ZV-1. Zato je pravilno stališče toženke, da tožnica za izvajanje vodne pravice na naravnem kopališču, v obravnavanem primeru za rabo morja, ne more zaračunavati in pobirati vstopnine na podlagi te določbe ZV-1 in s tem ovirati neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče do morskega dobra in njegove splošne rabe, kar vsakomur zagotavlja prvi odstavek 38. člena ZV-1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes
Zgolj dejstvo, da zemljišče tožnikov meji na dostopno pot prizadete stranke, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi morala sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar je pravilno navedel upravni organ druge stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - stroški sodnega postopka - pravočasnost prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Izpodbijana odločba temelji na stališču, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega postopka v postopku revizije preuranjena, ker stroški v zvezi z vloženo revizijo še niso nastali. Takšno stališče pa je po presoji sodišča napačno. Iz drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč izhaja, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena, razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.
javni razpis - sofinanciranje doktorskega študija iz javnih sredstev - enostopenjsko odločanje - ugovor - razpisna merila - razpisni pogoj - načelo enakosti pred zakonom
Zaradi enostopenjskega odločanja ni nastal položaj, da bi pri odločanju na drugi stopnji odločala oseba, ki bi morala biti izločena, ker je bila udeležena v postopku na prvi stopnji oziroma je sodelovala pri odločanju.
Pogoj, da kandidat za sofinanciranje po 3.A ne sme doseči 48 točk, če naj se obravnava tudi njegova podrejena zahteva, po prepričanju sodišča pomeni kršitev določb Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija in enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - kvota za zaposlovanje invalidov - dejavnost varovanja
Iz besedila prvega odstavka 62. člena ZZRZI povsem jasno izhaja, da je obveznost zaposlovanja invalidov določena za vse delodajalce, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev (razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov). Zato tožbeno stališče, da bi moral organ ugotavljati, zakaj tožnica ni izpolnila predpisane kvote, nima podlage v zakonu.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Sodišče preverja zakonitost odločbe na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kot je obstajalo v času njene izdaje, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati morebitnih kasneje nastalih okoliščin. Če so te pomembne z vidika ugotavljanja tožničinih dohodkov in cenzusa za pridobitev veteranskega dodatka, s tem pa tudi pravice do plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, je to lahko podlaga za vložitev nove zahteve.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - načelo zaslišanja stranke
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ svojo odločitev sprejel na podlagi odvetnikovih navedb o ovirah, ki izvirajo iz tožnikove sfere in ki mu onemogočajo korektno opravljanje dela. Ne iz izpodbijane odločbe niti iz predloženih upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z odvetnikovo vlogo oziroma predlogom, da se ga iz razlogov na tožnikovi strani razreši kot izvajalca BPP.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo
Tožnik sicer meni, da toženka zgolj domneva, da ima v posesti elektronske naprave, vendar niti v tožbi ne zatrjuje, da ugotovitev toženke, da ima sprejemnik, ne drži. Glede na to tudi sodišče nima razloga za dvom v pravilnost ugotovitve, da je tožnik po podatkih Javnega zavoda RTV Slovenija zavezanec za plačilo obravnavanega prispevka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - davčna izvršba
V zadevi, za katero želi tožnik odobritev brezplačne pravne pomoči, gre za postopek davčne izvršbe in ne za sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, zaradi česar tožniku glede na določilo 7. člena ZBPP brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
V konkretnem primeru ne gre za investicijsko vzdrževalna dela, kot to trdi tožnica, temveč gre za gradnjo štirih samostojnih energetskih objektov. Za takšno gradnjo pa bi tožnica po določbah 3. člena ZGO-1 morala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa ga nima.
Izpodbijani sklep je sklep o zavrženju tožnikove vloge kot nepopolne, tožnik pa kljub pozivu na dopolnitev ni navedel razlogov, iz katerih izpodbija tožbi priložen sklep, niti ni pojasnil zakaj, se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Tožba torej ni takšna, da bi jo bilo mogoče obravnavati, zato jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 zavrglo.
Prvostopenjski organ je na podlagi izpovedb nekaterih zaslišanih prič sklepal, da tožnik dejansko stalno prebiva na določenem naslovu. Tožnik ugovarja, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj upravni organ ni zaslišal s strani tožnika predlaganih prič, s čimer se sodišče strinja. Prvostopenjski organ je namreč od teh prič zaslišal le eno, ki ni vedela povedati, kje tožnik dejansko živi, ostalih treh pa ni zaslišal, niti ni obrazložil, zakaj temu tožnikovemu dokaznemu predlogu ni sledil. Prvostopenjski organ je sicer kot priči na zaslišanje vabil tudi tožnikova starša, ki pa se vabilu nista odzvala. Glede na to, da naj bi tožnik po mnenju prvostopenjskega organa živel prav pri starših, bi ju moral prvostopenjski organ še enkrat vabiti na zaslišanje.
ZDoh-2 člen 16, 16/9, 18, 18-6, 105, 108, 108/2, 133.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek v naravi - drug dohodek - brezplačna gradbeno obrtna dela
Izvedene gradbeno obrtne storitve na objektu v solasti tožnice so bile nedvomno (tudi) v njeno korist opravljene brezplačno. Gre torej za dohodek, prejet v naravi, ki podleže obdavčitvi po določbah ZDoh-2.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi za zamudo
Dejstvo, da je tožeča stranka rok za vložitev pritožbe zamudila, ker je bila odsotna zaradi potovanja, ne pomeni takšnega opravičenega nepredvidljivega razloga, ki ga ne bi bilo mogoče preprečiti.
sofinanciranje naložbe - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa - prepoved reformatio in peius
Tožbeni ugovor, da tožena stranka v ponovljenem postopku ne bi smela ugotavljati tudi drugih okoliščin, in sicer verodostojnosti računa in starosti opreme, je neutemeljen. Tožena stranka se je namreč v ponovljenem postopku ravnala po napotilih upravnega sodišča v sodbi, v kateri je sodišče navedlo, da mora upravni organ v ponovnem postopku razjasniti vse pravno pomembne okoliščine za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev, kakor tudi po napotilih Vrhovnega sodišča v sklepu, da mora v obrazložitvi svoje odločbe odgovoriti na vsa sporna vprašanja.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - neresnične navedbe tožnika - subjektivni rok
V konkretnem primeru je izpodbijana odločba izdana v postopku, ki je obnovljen zaradi tega, ker je tožena stranka po izdaji odločbe, s katero je bilo tožeči stranki odobreno financiranje izbrane operacije, izvedela, da obstaja verjetnost, da je tožeča stranka v vlogi podala neresnično izjavo, da se operacija, ki je predmet vloge, ne financira iz kohezijskega sklada oziroma ni vključena v OP ROPI. To je obnovitveni razlog po 1. točki 260. člena ZUP, po kateri se upravni postopek, ki je bil končan z dokončno odločbo, obnovi med drugim tudi v primeru, če se zve za nova dejstva, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila znana v prejšnjem postopku. Podan pa je tudi obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, ki določa, da se postopek obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Do nepravilne za stranko ugodne odločitve je torej prišlo, ker se je organ pri izdaji odločbe neposredno oprl na neresnične navedbe stranke. Na podlagi neresničnih navedb tožeče stranke je bila tožena stranka, ki je vodila postopek spravljena v zmoto.
Pri presoji subjektivnega roka je odločilna izdaja prvega sklepa o obnovi, ne glede na tek nadaljnjega pritožbenega ali sodnega postopka.
javni razpis - rok za vložitev vloge - priporočeno po pošti oddana vloga - zavrženje vloge
Tožena stranka je svojo odločitev, da je tožnikova vloga prepozna, oprla na določbo prvega odstavka 7. točke javnega razpisa v zvezi s prvim in drugim odstavkom 68. člena ZUP, ki določata, da je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok in da se v primeru, če se vloga pošlje priporočeno po pošti, za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb ter upoštevajoč pravilo, da je trditveno in dokazno breme na strani stranke, tožnik pa ni izkazal, da je vlogo oddal pravočasno priporočeno po pošti, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je njegovo vlogo kot prepozno zavrgla.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - obvestilo o uskladitvi - ujemanje podatkov s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra
Zemljiškokatastrski prikaz nima vpliva na obseg lastninske pravice, na uživanje, razpolaganje, upravljanje, torej na podlagi grafičnega prikaza tožnik ni prizadet v svoji lastninski pravici. Dejanski obseg parcele in njena lega v prostoru, glede na sosednje parcele, se v naravi ni spremenila, v zemljiškokatastrskem prikazu pa bo dejanska lega upoštevana le na podlagi izvedenega postopka ureditve meje, pri čemer pa zemljiškokatastrsko stanje, ki izhaja iz obvestila, ne bo podlaga za ureditev meje glede na sedmi odstavek 19. člena ZEN. Sprememba na podlagi obvestila je vzpostavila parcelo (ki je zaradi prekrivanja katastrskih občin izginila) kot osnovno enoto, na katero se vežejo stvarne pravice. Tožnik nima prav, da imajo podatki iz obvestila vpliv na njegove pravice v smislu obsega parcele (glej peti odstavek 19. člena in tretji odstavek 20. člena ZEN).
ZUP člen 279, 279/1-1. ZDen člen 66, 66/3. ZZK-1 člen 100, 120/1.
denacionalizacija - sklep o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino - ničnost odločbe
V ZDen ni določbe, ki bi organu nalagala izdajo posebnega upravnega akta, s katerim bi le-ta odločil, da se v zemljiški knjigi pri določeni nepremičnini izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja s to nepremičnino. To pa pomeni, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal brez pravne podlage in z njegovo izdajo posegel v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča. Določba prvega odstavka 120. člena ZZK-1 torej jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. Po 100. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ki ga opravi po uradni dolžnosti na podlagi potrdila oziroma obvestila upravnega organa in ob predložitvi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Zato je izpodbijani sklep ničen na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP oziroma 1. točke prvega odstavka 267. člena ZUP/86.
ZSPO člen 7, 9, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje dejavnosti kakovostnega in vrhunskega športa - kategoriziran športnik - pravica do izjave - pravica do pritožbe - razpisna merila
V drugem odstavku 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo je izdalo na prvi stopnji ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. S podzakonskim predpisom zato ni mogoče določiti pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja upoštevana, kot tudi katera dejstva so pri tem bila odločilna in kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do sofinanciranja.
Dejanska podlaga za odločitev ne bi bila drugačna tudi, kolikor bi bila tožeča stranka s predlogom in zbirno odločitvijo seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe.