odvzem otroka - oddaja otroka v rejništvo - mnenje strokovne komisije - otrokova korist
Otrokova korist je bila v konkretnem postopku pravilno ugotovljena, upravni organ jo je ugotavljal na podlagi vseh listin, pridobljenih v postopku spremljanja družine, ki so razvidne tudi iz upravnih spisov. Po mnenju sodišča se je na teh dokazih oblikovala zadostna dejanska podlaga za sprejeto odločitev (oddaja otroka v rejništvo).
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - načelo zaslišanja stranke
Organ za BPP bi bil dolžan poslati vlogo in vsa dokazila, ki jih je v zvezi z razrešitvijo predložil odvetnik tožniku v izjavo. Ker tega ni storil, je bila storjena kršitev načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, posledično pa je bilo lahko nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje.
inšpekcijski postopek - nedovoljeno opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti - opravljanje javne službe
V obravnavanem primeru iz dejanskega stanja izhaja ugotovitev, da je tožnik nedovoljeno opravljal pokopališko in pogrebno dejavnost. Tožnik sicer to zanika, hkrati pa navaja, da je opravljal določene storitve, za katere pa meni, da so le posredno povezane s pogrebno dejavnostjo in da nimajo značaja javne službe. S takšnim stališčem tožnika pa se sodišče ne more strinjati, saj iz upravnih spisov izhaja drugače. Iz računov, ki se nahajajo v upravnih spisih, in s katerimi je bil v postopku seznanjen tudi tožnik izhaja, da je tožnik opravljal nekatere pogrebne storitve (npr. prevzem pokojnika, prevoze ipd.). V pritožbi tudi sam tožnik navaja, da je urejal dokumentacijo, opravljal ureditev in prevoz pokojnika in izvajal druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavcem pokopališč. Tožbeni očitki, da niso navedene pogrebne dejavnosti oz. storitve, ki jih je nedovoljeno opravljal tožnik, se zato izkažejo kot neutemeljeni.
Za odločanje o ugotovitvi obstoja lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ/91 je pristojno sodišče splošne pristojnosti in ne upravni organ. Tako je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom predmetne tožnikove vloge zavrgel, pri čemer pa zavrženje njegovih vlog temelji na določbi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZPOmK-1 člen 6. ZZdr-1 člen 95, 97, 97a, 99, 105. ZZdr-2 člen 163, 163/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje - omejevalni sporazum - hčerinska družba - določanje cen zdravil v humani medicini na debelo - delitev trga - oddajanje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja
Če hčerinska družba, ki je samostojna pravna oseba, na trgu ne ravna samostojno, pač pa sledi navodilom družbe matere, zlasti zaradi poslovno organizacijskih in pravnih povezav, je mogoče šteti obe podjetji za eno samo ekonomsko enoto, odgovornost za ravnanje na trgu pa solidarno pripisati obema. 100 % kapitalski delež družbe matere v hčerinski družbi ustvarja izpodbojno domnevo o njenem odločilnem vplivu na poslovanje družbe hčere.
Za dokaz učinka na trgovanje med državami članicami je potrebna analiza narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazuma ter položajev in pomembnosti relevantnih podjetij. Toženka bi morala presoditi, kakšen vpliv imajo na primer kratki dobavni roki, ki so običajni pri dobavi zdravil lekarnam, pa tudi dejstvo, da se obravnavanim podjetjem očita, da so se dogovarjala za najvišjo dogovorjeno ceno, kar bi samo po sebi povečevalo možnost uspešnega konkuriranja tujih podjetij, ki bi lahko ponudila nižje cene. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka opraviti tržno analizo, v kateri bo presodila vse omenjene dejavnike, ta pa bo omogočila prepričljivejšo argumentacijo glede čezmejnega vpliva zatrjevanega usklajenega ravnanja.
Veletrgovcem predpis (regulacija – ZZdr-1, pred in po noveli) ni prepovedoval, da v razmerju do kupcev cen zdravil, za katera obstaja veljavna cena, le-teh ne morejo nižati na način, da na javnem razpisu oddajo ponudbe za dobavo zdravil z nižjo ceno oziroma s popusti na veljavne cene zdravil. Regulacija je zapovedovala prepoved uporabe cene, ki bi bila višja od veljavne cene. Z veljavno ceno je zapovedana zgolj najvišja cena.
Pojma sporazum in usklajeno ravnanje v smislu 6. člena ZPOmK-1 in 101. člena PDEU, je razumeti v obsegu, da zajema oblike usklajevanja in sodelovanja med podjetji, ki so iste vrste in se razlikujejo le po intenzivnosti in izraznih oblikah. Zadostuje, da zadevna podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu ravnala na določen način. Glede opredelitve pojma usklajenega ravnanja pa je v sodni praksi uveljavljeno, da gre pri takem ravnanju za obliko usklajevanja med podjetji, ki konkurenco, ki je povezana s tveganji, zavestno nadomestijo z dejanskim sodelovanjem, ne da bi prišlo do sklenitve sporazuma v pravem pomenu.
ZUP člen 220. ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. ZIN člen 32, 32/1, 32/1-1.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - dopolnilna odločba - določitev roka za odpravo nepravilnosti - zemljiški izkop
Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Njeni razlogi potrjujejo, da so bili v zadevi izpolnjeni pogoji za izdajo dopolnilne odločbe v smislu 220. člena ZUP in z njo tožniku naložen inšpekcijski ukrep odstranitve nezakonito vnesenega zemeljskega izkopa glede na to, da mu je bila 10. 7. 2009 zaradi iste kršitve in na istih zemljiščih izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je bil prepovedan nadaljnji vnos zemeljskega izkopa. Rok za izvršitev obveznosti je prvostopenjski organ prepričljivo utemeljil ob upoštevanju okoliščin, ki se nanašajo na sam obseg obveznosti, kot tudi okoliščin, ki so pomembne z vidika varstva javnega interesa.
Ob (tudi) nespornem dejstvu, da je tožnica z, v tem postopku obravnavano prošnjo zaprosila za brezplačno pravno pomoč za isto zadevo, za katero ji je bila brezplačna pravna pomoč že dodeljena, je organ za BPP pravilno zaključil, da za vsebinsko obravnavanje te tožničine prošnje pogoji niso izpolnjeni, ker je bilo o tej zadevi že pravnomočno odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).
ZUreP-1 člen 32, 92/2, 93, 93/1, 100, 100/1, 110/2, 110/7. EZ člen 59. SPZ člen 223, 226. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - javna korist - objekt gospodarske javne infrastrukture - vzdrževalna dela - nov objekt
Daljnovod kot objekt je celota stebrov in električnih vodov. Ker bi bilo treba šteti, da gre za nov objekt, bi tako organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnik, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.
Pri služnostih v javno korist v smislu 110. člena ZUreP-1 gre za služnosti, ki so po svoji vsebini stvarne služnosti oziroma so posebna oblika nepravih stvarnih služnosti, urejenih v 226. členu SPZ. Glede na načelo specialnosti (3. člen SPZ), po katerem brez objekta ni stvarne pravice, se je mogoče opreti tudi na določbo 223. člena SPZ, po kateri stvarna služnost preneha, če je gospodujoča oziroma služeča stvar uničena; obstoječi daljnovod pa bo prenehal, saj bo porušen ter zgrajen nov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker je s tem tožnik presega dohodkovni cenzus, njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil.
Zgolj s pavšalnim sklicevanjem na splošno znane, nevzdržne gmotne in zdravstvene razmere tožnik ne more izpodbiti izdane zavrnilne odločbe, s katero je organ za BPP zavrnil dodelitev redne brezplačne pravne pomoči.
Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8, 9. Pravilnik o standardih in normativih člen 11.
koncesija - podelitev koncesije - opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnik je ob oddaji ponudbe priložil izjavo o izpolnjevanju prostorskih pogojev. S tem pa še ni izkazal izpolnjevanja tega pogoja, kot to zmotno meni v tožbi, saj mora ponudnik izpolnjevati zahtevane pogoje iz razpisa tudi vsebinsko oziroma materialno (in ne samo formalno). Na drugačno presojo ne more vplivati dejstvo, da v pozivu za dopolnitev vloge, ki ga je tožniku poslala komisija, izrecno ni navedeno, da mora posredovati komisiji dokazila o samem imetništvu računalnikov, saj je pogoj o zadostnem številu računalnikov glede na površino prostorov določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih, ki ga mora ponudnik glede na določbe javnega razpisa pri izpolnjevanju prostorskih pogojih tudi upoštevati. Izpolnjevanja tega pogoja pa tožnik tudi ne more izkazati z navedbo, da ima zahtevane računalnike v svojih osnovnih sredstvih, saj to ni bilo zahtevano med pogoji razpisa, je bilo pa zahtevano izkazovanje stalne opremljenosti prostorov z računalniki, česar pa tožnik ni izkazal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prav ima toženka, da organ za BPP odloča na podlagi dejanskega stanja v upravnem spisu do izdaje odločbe, vendar zgolj iz razloga, ker v spisu ni bilo pooblastila odvetnika, organ za BPP ni mogel sklepati na stopnjo pravnega znanja prosilca, ne da bi se o tem dodatno prepričal z izvedbo še drugih dokazov, ki bi njegovo prepričanje utrdili.
Organ za BPP je zaključil, da je tožnik pravno iznajdljiv in zato pooblaščenca ne potrebuje tudi v obravnavani zadevi. Ob presoji teh razlogov, ki se nanašajo na kazenski postopek, toženka na njihovi podlagi ni mogla izpeljati sklepa, da bo tožnik lahko enako pravno iznajdljiv tudi v civilnem postopku, kjer so vloge strank in sodnika drugačne glede na postopkovna pravila ZPP.
ZSPO člen 7, 9, 10. Pravilnik o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa člen 14.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje dejavnosti kakovostnega in vrhunskega športa - kategoriziran športnik - pravica do izjave - pravica do pritožbe - razpisna merila
V drugem odstavku 230. člena ZUP je zoper odločbo, ki jo je izdalo na prvi stopnji ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to določeno z zakonom. S podzakonskim predpisom zato ni mogoče določiti pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do sofinanciranja upoštevana, kot tudi katera dejstva so pri tem bila odločilna in kako so vplivala na odločitev o upravičenosti do sofinanciranja.
Dejanska podlaga za odločitev ne bi bila drugačna tudi, kolikor bi bila tožeča stranka s predlogom in zbirno odločitvijo seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe.
ZUP člen 279, 279/1-1. ZDen člen 66, 66/3. ZZK-1 člen 100, 120/1.
denacionalizacija - sklep o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino - ničnost odločbe
V ZDen ni določbe, ki bi organu nalagala izdajo posebnega upravnega akta, s katerim bi le-ta odločil, da se v zemljiški knjigi pri določeni nepremičnini izbriše zaznamba prepovedi razpolaganja s to nepremičnino. To pa pomeni, da je prvostopenjski organ izpodbijani sklep izdal brez pravne podlage in z njegovo izdajo posegel v pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča. Določba prvega odstavka 120. člena ZZK-1 torej jasno in nedvoumno določa sodno pristojnost za odločanje o zemljiškoknjižnih vpisih, kar pomeni, da upravni organ ni pristojen odrejati vpisov v zemljiško knjigo. Po 100. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o izbrisu zaznambe prepovedi razpolaganja z nepremičnino, ki ga opravi po uradni dolžnosti na podlagi potrdila oziroma obvestila upravnega organa in ob predložitvi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Zato je izpodbijani sklep ničen na podlagi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP oziroma 1. točke prvega odstavka 267. člena ZUP/86.
brezplačna pravna pomoč - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - prvi pravni nasvet - izvršilni postopek
V obravnavani zadevi je bila tožniku odobrena BPP v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z izvršilnimi postopki zoper tožnika. Iz prvega odstavka 25. člena ZBPP izhaja, da se za prvi pravni nasvet šteje pojasnilo upravičencu o pravnem položaju v njegovi zadevi in kratek nasvet o možnosti za sklenitev izvensodne poravnave, o pravicah in obveznostih pri uvedbi postopka, o pristojnosti sodišča, o procesnih pravilih, stroških in načinu izvršitve odločbe. Organ za BPP lahko namreč odobritev BPP veže na posamezno fazo konkretnega postopka. Ob vsaki vložitvi prošnje za BPP pa organ za BPP med drugim presoja tudi, da zadeva ni očitno nerazumna, torej da ima prosilec v zadevi, za katero vlaga BPP, verjetne izglede za uspeh, kar mu nalaga 24. člen ZBPP.
inšpekcijski postopek - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - obrazložitev odločbe
Izpodbijana zavrnilna odločitev ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti in je tako po presoji sodišča ugovor tožnika, da izpodbijana odločitev ni v zadostni meri obrazložena in je zato ni možno preizkusiti, utemeljen. Na podlagi 214. člena ZUP mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Če obrazložitev upravne odločbe take vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
ZBPP člen 24, 24/3, 26, 26/5. ZUP člen 207, 207/2.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila stroškov postopka - zahtevek stranke - verjetni izgled za uspeh
Tožena stranka o tožničini vlogi za dodelitev BPP ni odločila v smislu drugega odstavka 207. člena ZUP, ki se v postopku brezplačne pravne pomoči uporablja glede vprašanj, ki niso izrecno urejena z ZBPP. Prav tako njena odločitev, oprta na presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ni v skladu s kriteriji, kot so določeni v tretjem odstavku 24. člena ZBPP.
naravna nesreča - pomoč za odpravo posledic škode v kmetijstvu - dodelitev pomoči - ponovljeni postopek - zamudne obresti
Tožnik svojega zahtevka za plačilo zakonitih zamudnih obresti v višini 852,54 EUR ne more utemeljevati s podatkom, da je upravni organ o zadevi odločal v večkrat ponovljenem postopku odločanja. Ker se o dodelitvi sredstev za odpravo posledic nesreč odloča v upravnem postopku (45. člena ZOPPN), ki določb o plačilu zamudnih obresti v primeru ponovljenega postopka odločanja nima, je odločitev prvostopenjskega organa, ki je odločil o višini pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah po letu 2005 in ne tudi o zakonskih zamudnih obrestih, pravilna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sredstva evropske kohezijske politike - točkovanje vloge - načelo enakosti
Določbe ZUJIK, ki se nanašajo na javni razpis, se po 102.a členu ne uporabljajo za izbor projektov, ki se financirajo iz sredstev kohezijske politike Evropske skupnosti.
Projekt je ocenila strokovna komisija na način, določen v javnem razpisu, torej po posebnih kriterijih iz razpisa. Iz obrazložitve dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča.
Okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
izterjava carinske in davčne obveznosti - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - zaprosilo za izterjavo - medsebojna upravna pomoč med članicami EU
V konkretnem primeru je carinski urad prejel zahtevek za plačilo italijanskega carinskega urada. Na podlagi zaprosila organa države prosilke, pristojni davčni organ v skladu z določbo 231. člena ZDavP-2 opravi izterjavo davščin, katerih obveznost plačila je nastala v drugi državi članici EU, v skladu z določbami ZDavP-2, ki se nanašajo na izvršbo.