inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - stranski udeleženec - lastnik zemljišča - pravni interes
Tudi če bi tožnik z ugovorom o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega nelegalne gradnje uveljavljal poseg v svojo nepremičnino, sodišče ugotavlja, da je neutemeljen. Toženka je svoje ugotovitve glede obsega nelegalne gradnje oprla na številne listine, ogled objekta ter zaslišanje strank, ter jih tudi ustrezno obrazložila. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da brez primerjave s projektom, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, resničnega dejanskega stanja ni mogoče ugotoviti, ugotovitev inšpektorice ni uspel izpodbiti.
ZZZDR člen 5a, 119, 120, 120/1, 120/3. ZSV člen 88.
odvzem otroka staršem - oddaja otroka v rejništvo - predlog za prekinitev rejništva - razlogi za prenehanje ukrepa - otrokova korist
Otrokova korist je odločilna pri ukrepu odvzema otroka staršem in oddaji otroka drugi osebi, izrečenem po prvem odstavku 120. člena ZZZDR. Ko je ukrep po 120. členu ZZZDR izrečen, pa je to načelo vodilo tudi pri odločanju o prenehanju trajanja tega ukrepa, za kar gre v obravnavanem primeru.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisna merila - ocenjevanje projektov - strokovna komisija
Narava odločanja v postopkih javnih razpisov, ki predstavljajo drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, je v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriterijih v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je tako zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik
Če iz pogodbe izhaja drugačna obveznost za plačilo NUSZ kot iz zakona, to ne more biti podlaga za izdajo odločbe, temveč zgolj za (civilnopravni) zahtevek med strankama pogodbe.
Iz prvega odstavka 93. člena ZDavP-2 res izhaja, da lahko davčni zavezanec na plačilnem instrumentu navede vrsto davka, ki ga poravnava, vendar pa pri tem ne more določiti vrstnega reda plačil te izbrane vrste davka. Po izrecni določbi zakona se namreč v tem primeru s plačilom poravna izbrana vrsta davka po vrstnem redu prej dospele obveznosti te vrste davka. To pomeni, da se izbira nanaša le na vrsto davka, ne pa na vrstni red plačil izbrane vrste davka, saj se vedno poravnajo prej dospele – starejše obveznosti.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - odlog plačila obveznosti - obročno plačilo obveznosti - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe - napačna uporaba materialnega prava
Javni jamstveni preživninski in invalidski sklad RS se je v izpodbijani odločbi postavil na stališče, da je bila odločba izdana ob napačni uporabi materialnega prava, to je določb ZZRZI in ZDavP-2. Napačna uporaba materialnega prava pa po določbi 279. člena ZUP ne more biti razlog za izrek ničnosti odločbe.
Narava odločanja v postopkih javnih razpisov je v pretežni meri strokovno tehnična, saj je ocenjevanje projektov po vnaprej predpisanih kriteriji v pristojnosti strokovne komisije. Z navedenim načinom ocenjevanja je zagotovljena tudi ustrezna objektivnost, ker se proces strokovne presoje opravi s strani neodvisne strokovne komisije. Zaradi navedenega je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana ter je usmerjena v presojo spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih dejanskih razlogov za ocenitev.
V zadevi ni sporno, da tožnik za gradnjo obravnavanega lesenega objekta na betonskem podstavku ni pridobil gradbenega dovoljenja, prav tako tudi ne, da njegova tlorisna površina (18,36 m2) presega maksimalno dovoljeno tlorisno površino, ki jo je v času gradnje (2004) veljavni pravilnik določal za lopo kot enostavni objekt (15 m2).
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje
Tožnik v tožbi ne ugovarja ugotovitvi organa za BPP, da je bilo o njegovi zahtevi za dodelitev BPP v istih pravdnih zadevah že odločeno z odločbo in sklepom št. Bpp 2945/2013 z dne 18. 11. 2013, v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 11. 2013. Razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi (predvsem gre za pojasnjevanje vzrokov za njegovo zdravstveno stanje in finančno stisko), pa se na razloge, na katerih temelji izpodbijani sklep, in ki so bistveni za odločitev v zadevi, sploh ne nanašajo.
ZBPP člen 40, 40/7. ZOdvT člen 9, 9/2, 41, 41/1. ZIPRS1415 člen 25.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - rok za izplačilo iz državnega proračuna - zamudne obresti
V času, za katerega tožnik zahteva zamudne obresti (to je od dneva oddaje napotnice do dneva odločitve o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči), rok za izplačilo še ni začel teči. Ker pri izplačilu stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ni nastala zamuda, tožnik do zahtevanih zamudnih obresti ni upravičen.
ZGO-1 člen 8, 8/2, 74c, 74c/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 8.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - nezakonit predpis - exceptio illegalis
Pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta iz druge alineje prvega odstavka 74. c člena ZGO-1 je, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom. Navedena zakonska določba je jasna in zahteva presojo dopustnosti gradnje z določbami prostorskega akta, ki velja na območju, na katerem je načrtovana gradnja. Kljub temu je Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki je začela veljati 9. 3. 2013, navedeno določbo zaobšla tako, da je v 8. členu (ta je bil črtan s spremembo, ki je začela veljati 29. 3. 2013) določila, da se šteje, da so določbe prostorskega akta ali drugega predpisa občine v zvezi z gradnjo nezahtevnih objektov upoštevane, če so izpolnjeni v nadaljevanju našteti pogoji. To pomeni, da je bila s podzakonskim predpisom določena fikcija, ki je imela za posledico, da upravni organi niso ugotavljali dejanske skladnosti konkretne gradnje z občinskim prostorskim predpisom. V tem delu je bila uredba v direktnem nasprotju z ZGO-1 in je posegla tudi v izvirno pristojnost občin, ki jo imajo na področju urejanja prostora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
ZBPP v okviru 24. člena, ki se nanaša na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč, govori tudi o interesu pravičnosti, na kar napotuje tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem gre za to, da se zagotovi pravica do poštenega sojenja. Ali je ta zagotovljena z dodelitvijo zagovornika ali ne, pa je odvisno od vsakega posameznega primera.
ukrep inšpektorja za okolje - prosti prehod do morskega dobra - raba morja - naravno kopališče - zaračunavanje vstopnine
Za izvajanje vodne pravice tožnica ni zgradila objekta, ker gre za naravno kopališče. Objekti, ki niso namenjeni posebni rabi morja, temveč dejavnosti kopališča, pa niso objekti iz tretjega odstavka 125. člena ZV-1. Tožnica za izvajanje vodne pravice na naravnem kopališču, v obravnavanem primeru za rabo morja, ne more zaračunavati in pobirati vstopnine na podlagi te določbe ZV-1 in s tem ovirati neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče do morskega dobra in njegove splošne rabe, kar vsakomur zagotavlja prvi odstavek 38. člena ZV-1.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - status rezidenta - običajno bivališče zavezanca
Kadar Republika Slovenija in Zvezna republika Nemčija zavezanca štejeta za svojega rezidenta, je rezidentski status treba presojati na podlagi sporazuma, sklenjenega med državama. Organ je zato v skladu s c. točko drugega odstavka 4. člena sporazuma ugotavljal, v kateri državi ima tožnik običajno bivališče v smislu stalnosti doma, to je, da je bivališče zavezancu neprestano na voljo, ne pa samo za občasna bivanja.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov
Ker tožnik ni navedel, da je lastnik vrednostnih papirjev, je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je tožena stranka njegovo prošnjo za dodelitev BPP v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnila. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev tudi ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopep - objektivni pogoj
Glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine, ne kažejo na to, da poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP. Zakonitost postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam ne bi razumel česar je obdolžen, ter ne bi mogel podati svojega zagovora, kar je sicer, kot izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 14. 2. 2014, že storil.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izjava o predlogu strokovne komisije - točkovanje vloge - obrazložitev odločbe
Sodišče se v število doseženih točk na javnih razpisih ne spušča, saj gre pri točkovanju za strokovno oceno ocenjevalnih organov. To stori le v posebej utemeljenih primerih, kot je obravnavani, saj tožnica v izpodbijani odločbi kljub izrecnim navedbam o napačnem točkovanju, utemeljenega odgovora nanje ni dobila. Le-to pa je pogoj za preveritev odločitev ocenjevalnih organov na razpisih.
davčna izvršba - izterjava globe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja
Pri predlogu za prisilno izterjavo globe po nalogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev sankcije, ki je bila tožniku izrečena za prekršek. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga, kot to določa tretji odstavek 44. člena ZP-1. Obveščanje zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, pa se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Glede na predmet urejanja v ZP-1, ki je javnopravne narave, pri uporabi določb ZP-1, ki se nanašajo na pretrganje zastaranja, ni mogoče upoštevati določb OZ, ki se nanašajo na civilno pravna razmerja.