Okoliščine, ki kažejo na fiduciarno razmerje (količina delnic, zamik plačila ob takojšnjem prenosu glasovalnih pravic in obenem ob zadržanju pravice tožnika do nezadržanih dobičkov, odsotnost zavarovanj, dogovor nagrade zgolj za sklenitev posla in za uspešnost celo v primeru, ko bi kupca našla oseba, ki je angažirala dr. B.B. in ki je obenem bila obvladujoča oseba tožeče stranke) dovolj prepričljivo kažejo na obstoj fiduciarnega razmerja v smislu prevzemne zakonodaje.
ZZRZI člen 62, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 66. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 20, 20/1, 20/2.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - obveznost plačila prispevka - redna likvidacija družbe
Na delodajalcu je trditveno in dokazno breme, da ni (ali da ni več) zavezanec h kvoti; organ se namreč pri nadzoru izpolnjevanja kvote po zakonu opira na uradne podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje o zaposlenih delavcih pri posameznih delodajalcih ter o prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih. Tožnik bi moral v postopku pred organom, če je menil, da v spornem obdobju ni bil oziroma ne več zavezanec h kvoti po določbah ZZRZI, zatrjevati dejstva, ki bi ga razbremenila v navedenem zakonu določene obveznosti, in ta dejstva dokazati. Ni predložil dokazil, ki bi jasno dokazovala, da uradni podatki o zaposlenih delavcih ter zaposlenih invalidih, na katere se je opiral organ, niso pravilni oziroma da organ, čeprav je tako navajal, ni uporabil uradnih podatkov zavoda.
Ni podlage za zaključevanje, da tožnik glede na tek postopka redne likvidacije po določbah 62. in 65. člena ZZRZI ne bi bil oziroma ostal zavezanec h kvoti glede na število zaposlenih delavcev oziroma ob neizpolnjevanju kvote za plačilo prispevka za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnica je gospodarska družba (z omejeno odgovornostjo), kar tudi pomeni, da ne sodi med pravne osebe, ki so po 10. členu ZBPP opredeljene kot upravičenke do BPP. Glede na taksativno naštete upravičence v 10. členu ZBPP pa zakonskih določb tudi ni mogoče širiti na osebe, ki v tem členu niso zajete.
znamka - vložitev prijave znamke - datum vložitve prijave - oddaja priporočene pošiljke na pošto
ZIL-1 določitev datuma vložitve prijave ureja in to popolno. Kot okoliščino, relevantno za določitev datuma vložitve prijave, izrecno določa čas, ko je urad prejel prijavo z (v zakonu) določenimi najnujnejšimi sestavinami. Pri tako jasni in nedvoumni ter popolni zakonski ureditvi določitve datuma vložitve prijave - kot posebnega postopka – pa je subsidiarna uporaba določbe drugega odstavka 68. člena ZUP izključena.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - prodaja avtomobilov
Iz listin upravnega spisa ni jasno razvidno, od koga je tožnik prejel dobave po spornih računih, dejstvo pa je, da je bila dobava opravljena. Tako ni sporno, da so bila vozila dejansko dobavljena tožniku in da so bila uporabljena za namene njegovih obdavčljivih transakcij in sicer za njihovo prodajo kupcem po komisijski pogodbi. Računi imajo tudi vse obvezne sestavine, ki jih nalaga 82. člen ZDDV-1. Ob takem stanju stvari, kot je obravnavana, pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika. Pri tem pa ni vedno pomembno, ali je storitev oz. dobava opravljana prav s strani izdajatelja računa, njegovega podizvajalca ali koga drugega. Ker je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa v pozitivni zakonodaji niso določeni, je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Nedvomno pa je bistveno, da mora gospodarski subjekt na trgu ravnati s potrebno skrbnostjo. Davčni organ v obravnavanem primeru glede subjektivnega kriterija, torej zavedanja tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji, sloni na stališču, da so podane objektive okoliščine, ki kažejo, da je tožnik vedel, da sodeluje pri transakcijah, ki so del davčne goljufije.
DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - neobrazložitev subjektivnega elementa
Pri presoji objektivnih okoliščin glede pravice do odbitka DDV je ključno, da davčnemu zavezancu ni mogoče zavrniti pravice do odbitka, če nima takšnih indicev, ki bi upravičeno kazali na nepravilnosti oz. goljufijo na področju dejavnosti izdajatelja računov. V konkretnem primeru se tožniku predvsem očita, da naj bi vedel, da je šlo za opravljanje dela na črno. Slednje pa kot rečeno ne more biti tisti ključni in relevantni razlog, ki bi kazal na subjektivni element oz. na vedenje tožnika za zlorabo sistema DDV. Drugih relevantnih okoliščin na strani tožnika pa prvostopenjski organ niti tožena stranka ne pojasnita, razen pavšalnih navedb, da ni ravnal kot dober gospodarstvenik in da ni bil skrben glede preveritve izvajalca.
DDV - davek na motorna vozila - obdavčitev blaga znotraj EU - nakup osebnih avtomobilov - povezane osebe
V konkretnem primeru je iz pridobljenih računov in podatkov VIES razvidno, da je tožnik pridobival rabljena vozila iz držav članic znotraj EU. Na računih je navedeno, da DDV ni obračunan. Ker gre za dobavo znotraj EU, je potrebno upoštevati določila ZDDV-1, ki obravnavajo obdavčitev blaga znotraj EU.
ZTuj-2 člen 14, 14/4, 90, 90/3, 117, 117/1, 127, 127/3, 127/7, 128, 128/1, 128/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 135, 135/1. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/1-4.
dovoljenje za začasno prebivanje - prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu - družinski član slovenskega državljana - rok za vložitev prošnje - ustavitev postopka - zavrženje prošnje - pravica do zasebnega in družinskega življenja - upravni spor - odprava izpodbijanega akta - odprava drugega akta
Izpodbijani sklep, s katerim je bila zavržena tožnikova prošnja za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana (tožnikovo ženo), je preuranjen in s tem nezakonit, saj prvostopenjski organ pravočasno vložene prošnje ni vsebinsko obravnaval, ker je zmotno ocenil, da ni (bil) izpolnjen pogoj za začetek postopka, to je pravočasnost vložene prošnje. Ob upoštevanju navedb tožnika, ki je na glavni obravnavi konsistentno izpovedal, da ni nikoli umaknil svojega predhodnega zahtevka za izdajo dovoljenja, je sodišče presodilo, da je nezakonit ne zgolj izpodbijani sklep, temveč tudi predhodni sklep o ustavitvi postopka (ki ga je organ izdal ob sklicevanju na prvi odstavek 135. člena ZUP, po katerem se postopek ustavi, če je bil začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo), ki ga je prav tako treba odpraviti. Ko bo odločal o prošnji v ponovljenem postopku, bo pristojni organ moral upoštevati tudi pravico do zasebnega in družinskega življenja.
inšpekcijski postopek - izvršitev ukrepa kmetijskega inšpektorja - ugovori zoper izvršilni naslov
Predmet izvršilnega postopka je zgolj izvršitev obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo. Ugovore, ki se nanašajo na navedeno odločbo, bi lahko tožnik uveljavljal le s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa jih več uveljavljati v postopku, ki se nanaša na izvršitev obveznosti, ki iz nje izhajajo.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - skrbnost dobrega gospodarja - postavitev računalniškega centra
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-11. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
Iz določbe 62. člena ZZRZI izrecno izhaja, da Vlada RS z uredbo določi delež od celotnega števila zaposlenih delavcev (kvoto), ni pa določeno, da se z uredbo določijo tudi dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Vlada RS ni imela podlage v zakonu tudi za določanje dolžnosti zavezanca, da dokaže nadomestno izpolnitev kvote. Uredbe v omenjenem delu ni mogoče uporabiti, ker zakon takšnega pooblastila Vladi RS ni dal.
ZZNPOB člen 6, 8, 8/1, 8/2, 12, 12/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - komisija za OBMP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V določbi drugega odstavka 6. člena ZZNPOB je zgolj določeno, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje. Da tožnica ne bi bila v starostni dobi, primerni za rojevanje, toženka v izpodbijani odločbi konkretno niti ne navaja. Omejitve, to je starost prosilke nad 40 let, pa ta zakon kot razlog, da do takšnega postopka ne bi bila upravičena, ne določa.
Odločba, kot je izpodbijana, mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj je v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. Toženka ne navede, na podlagi katerih določb in katerega predpisa je sprejela takšno odločitev in svoje odločitve ne pojasni. To še toliko bolj velja, ker sta tožnika predložila tako predlog zdravnika ter pridobila tudi soglasje strokovnega posvetovalnega telesa Centra za OBMP.
V konkretnem primeru so se vse faze postopka za tožnika končale neugodno. Res je, da je bilo v postopku dvakrat pritožbama ugodeno, vendar je bil tožniku vrnjen vedno enak znesek glavnice, povečale pa so se le obresti zaradi poteka časa zaradi pritožb tožnika. Iz navedenega izhaja, da se tožniku ni vračal večji znesek prometnega davka, pripadajoče obresti pa so se spremenile zaradi poteka časa.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj vrednost nepremičnin, ki jih ima v lasti ali solasti, brez nepremičnine v kateri živi, presega vrednost 13.780,00 EUR.
napredovanje državnega tožilca - ocena tožilske službe - kriteriji za oceno kakovosti dela tožilca - način komuniciranja s sodiščem in strankami
Na podlagi nespornega dejstva, da tožnik ni primerno komuniciral s sodiščem in drugimi udeleženci v postopku, sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje vseh kriterijev, določenih v 29. členu ZSS. Za ugotavljanje ugleda državnega tožilca in državnega tožilstva je zlasti pomemben tudi način komuniciranja s strankami in drugimi organi. To pa pomeni, da tožnik že zaradi obravnavanega neprimernega komuniciranja s sodiščem in drugimi udeleženci v postopku ne izpolnjuje vseh kriterijev, ki so za hitrejše napredovanje določeni v drugem odstavku 32. člena ZSS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Pri sestavi prošnje za dodelitev BPP in izjave o premoženjskem stanju, mora prosilec ravnati s posebno skrbnostjo ter navesti popolne in pravilne podatke. Kadar tako ne ravna in se ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi (lastništvo Vrednostnih papirjev), se šteje, da je navajal neresnične podatke, s tem pa nastopijo posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Piran člen 4, 9. Odloku o asignacijskem načrtu mesta Piran člen 9. 10, 12, 14. ZGO-1 člen 50.
kulturnovarstveno soglasje - zahteva za izdajo kulturnovarstvenega soglasja - kulturna dediščina
Glede na določbe 4. in 9. člena Odloka o razglasitvi ter 9., 10., 12. in 14. člena Odloka o asignacijskem načrtu in ob upoštevanju dejstva, da poseg vključuje izdelavo ugreznjene terase namesto obstoječe "altane", ki predstavlja tipičen element v strukturi stavb v mestnem jedru Pirana in hkrati varovano vrednoto nepremičnine na naslovu B., tožena stranka za izdajo zahtevanega kulturnovarstvenega soglasja ni imela podlage.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - zavrženje tožbe
Tožeča stranka s tožbo, vloženo po odvetnici, izpodbija izključno drugostopenjsko upravno odločbo, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bilo odločeno o inšpekcijskem ukrepu. Izpodbijana odločba pa ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (2. člen ZUS-1), zato jo je sodišče zavrglo.
Uredba (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 18, 18/1, 18/1-b, 18/1-c.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi članici EU - predaja prosilca za mednarodno zaščito Republiki Madžarski - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Glede na podani opis predhodnih dogodkov na Madžarskem po mnenju sodišča ni razloga za domnevo, da bi tožnikom na Madžarskem grozila nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja ali da bi tam obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-6, 7, 7/5, 36. ZOdv člen 6, 6/1, 8.
osebni podatek - upravljalec osebnih podatkov - zbirke osebnih podatkov - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - tajnost odvetnikovih podatkov
Pri opravljanju odvetniškega poklica nastajajo zbirke osebnih podatkov, torej gre v primeru odvetnikov za upravljalce podatkov v smislu 6. točke 6. člena ZVOP-1. Da so odvetniki upravljalci osebnih podatkov izhaja tudi iz določb 7. člena ZVOP-1, ki določa izjeme od uporabe tega zakona in v petem odstavku 7. člena izrecno določa, da se izjeme iz tega člena ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo med ostalimi naštetimi tudi odvetniki.
Tajnost odvetnikovih podatkov po mnenju sodišča glede na pravico do seznanitve pritožnika z lastnimi osebnimi podatki vsebinsko ne spada v nobeno od kategorij iz 36. člena ZVOP in 15. člena Ustave RS.