brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo vrednostnih papirjev - prepoved vlaganja novih prošenj
Pri sestavi prošnje za dodelitev BPP in izjave o premoženjskem stanju, mora prosilec ravnati s posebno skrbnostjo ter navesti popolne in pravilne podatke. Kadar tako ne ravna in se ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi (lastništvo Vrednostnih papirjev), se šteje, da je navajal neresnične podatke, s tem pa nastopijo posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-6, 7, 7/5, 36. ZOdv člen 6, 6/1, 8.
osebni podatek - upravljalec osebnih podatkov - zbirke osebnih podatkov - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - tajnost odvetnikovih podatkov
Pri opravljanju odvetniškega poklica nastajajo zbirke osebnih podatkov, torej gre v primeru odvetnikov za upravljalce podatkov v smislu 6. točke 6. člena ZVOP-1. Da so odvetniki upravljalci osebnih podatkov izhaja tudi iz določb 7. člena ZVOP-1, ki določa izjeme od uporabe tega zakona in v petem odstavku 7. člena izrecno določa, da se izjeme iz tega člena ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo med ostalimi naštetimi tudi odvetniki.
Tajnost odvetnikovih podatkov po mnenju sodišča glede na pravico do seznanitve pritožnika z lastnimi osebnimi podatki vsebinsko ne spada v nobeno od kategorij iz 36. člena ZVOP in 15. člena Ustave RS.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Za gradnjo obravnavanega objekta tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, objekt pa že zaradi njegovih dimenzij ne sodi med enostavne objekte, zato je inšpektor tožniku utemeljeno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda
Glede na to, da je bil zahtevani standard ugotovitve in izkazanosti javne koristi za obremenitev parcel v lasti tožeče stranke zaradi postavitve daljnovoda izpolnjen, je v smislu 213. člena Stvarnopravnega zakonika obremenitev parcel s služnostjo dovolj natančno opredeljena z določitvijo širine koridorja 15 m na vsako stran od osi elektro energetskega voda. S tem pa je opredeljeno, na katerem delu posamezne parcele poteka koridor, na katerem je ustanovljena stvarna služnost. Natančna navedba površine služečega zemljišča pa ni potrebna, saj določitev odškodnine za ustanovitev služnosti ni predmet tega postopka.
ZVojI člen 86, 90. ZUJF člen 230. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 213, 213/1.
vojni invalid - invalidnina - sprememba načina izplačevanja invalidnine - zahteva za izdajo odločbe - upravna zadeva
Iz določb ZVojI izhaja, da način izplačevanja pravic po tem zakonu, torej tudi invalidnine, ni del navedenih pravic, o katerem bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo. Način izplačevanja pravic po ZVojI torej ni obvezna sestavina upravne odločbe. Odločitev prvostopenjskega organa, s katerim je zavrgel zahtevo tožnice za izdajo odločbe o spremenjenem načinu izplačevanja invalidnine po ZUJF, je tako pravilna. Ker v tem primeru ne gre za upravno zadevo, torej za zadevo, o kateri bi bil upravni organ dolžan izdati upravno odločbo, je tožničino zahtevo pravilno zavrgel na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.
Sprememba načina izplačevanja denarnih prejemkov ne predstavlja spremembe višine prejemka samega, torej ne predstavlja spremembe pravice.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - enako obravnavanje
Javna sredstva se v postopkih, kot je obravnavani, delijo med prijavitelje v skladu z doseženimi točkami na podlagi vnaprej predpisanih meril in ne na način, da bi tisti, ki zbere največ točk, dobil celotna sredstva, ki se delijo v posamezni kategoriji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - dohodek iz dejavnosti - neustavnost predpisa
Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 je bila kot neskladna z Ustavo spoznana pravna podlaga, na katero se je oprl organ za BPP pri svoji odločitvi v izpodbijani odločbi. Sodišče je tožbi moralo ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, ker zakon oziroma na zakon oprt predpis ni bil pravilno uporabljen, ni pa pogojev za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Iz odgovora tožene stranke na tožbo namreč izhaja, da je samovoljno zapustil azilni dom ter se vanj ni več vrnil, niti ni vložil prošnje za razselitev na zasebni naslov. To pomeni, da tožnik očitno nima več namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
uporabno dovoljenje - ničnost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva stranke - pravni interes
Dejstvo, da je bila tožničina pritožba zoper izpodbijano uporabno dovoljenje zavržena, ker tožnica zanjo ni izkazala pravnega interesa in da je sodišče s sodbo I U 1443/2013 tem razlogom pritrdilo, samo po sebi še ne utemeljuje, da tožnica ne more izkazati pravnega interesa za nobeno pravno sredstvo več.
Statut Univerze v Ljubljani členi 176 - 180. ZUP člen 9.
visoko šolstvo - odvzem strokovnega naslova - narava postopka odvzema strokovnega naslova - retroaktivnost - načelo zaslišanja stranke
Pri postopku za odvzem strokovnega naslova ne gre za obnovo postopka, ampak za samostojen postopek, ki se začne, poteka in konča neodvisno od postopka podelitve naslova. Zato v obravnavanem primeru ni ustrezna analogna uporaba določil ZUP o obnovi postopka. Prav tako se sodišče ne strinja s tožnikom, da bi šlo za retroaktivno uporabo Statuta Univerze v Ljubljani. Iz spremenjenih členov od 176. do 180. nikjer ne izhaja, da bi postopek odvzema strokovnega oziroma znanstvenega naslova veljal samo za tiste naslove, ki so bili pridobljeni po začetku veljavnosti te spremembe statuta. Če diplomsko delo ni bilo izvirno, gre za trajajoče stanje, ki traja od oddaje diplome dalje ves čas, zato ni mogoče govoriti o retroaktivni veljavi Statuta.
Pač pa je sodišče odločbo odpravilo iz drugih razlogov. Toženka namreč ni hotela upoštevati pisne izjave tožnika za odločbo pomembnih dejstvih in okoliščinah, ker jih je podal šest dni po preteku 30-dnevnega roka. Iz 178.c člena Statuta Univerze v Ljubljani nikjer ne izhaja, da bi bil to prekluzivni rok. Glede na to, da je izjavo tožnika dobila še pred izdajo odločbe, bi jo toženka morala upoštevati. Na ta način je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, pa tudi obrazložitev odločbe je pomanjkljiva, saj se toženka ni opredelila do tožnikovih navedb v postopku, čeprav bi lahko vplivale na odločitev. Tožnik je namreč med drugim zatrjeval, da ima njegova naloga popolnoma izvirne rešitve, ki se niti malo ne ujemajo z rešitvami druge naloge.
ZPOmK-1 člen 6,23, 39, 55. ZUS-1 člen 5. ZZdr-1 člen 105. ZZdr-2 člen 163, 163/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje - omejevalni sporazum - določanje cen zdravil v humani medicini na debelo - delitev trga - oddajanje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja - preiskava
Za obstoj sporazuma zadostuje, da podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu ravnala na določen način. Pri usklajenem ravnanju gre za obliko usklajevanja med podjetji, ki konkurenco, ki je povezana s tveganji, zavestno nadomestijo z dejanskim sodelovanjem, ne da bi prišlo do sklenitve sporazuma. Na obeh pravnih podlagah – 6. člen ZPOmK-1 in 101. člen PDEU je prepovedan vsakršen neposreden ali posreden stik med gospodarskimi subjekti, ki bi bodisi vplival na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu, bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo, ali ki ga namerava upoštevati, kadar je cilj ali učinek teh stikov omejiti konkurenco. Elementi usklajenega ravnanja so oblika dejanskega stika med strankami, kjer pride do izmenjave informacij; konsenz oziroma usklajena volja med podjetji, da bodo sodelovala, namesto da bi si konkurirala; ter da konsenzu sledi ravnanje na trgu, med njima pa je razmerje vzroka in posledice. Usklajeno ravnanje je lahko ugotovljeno že na podlagi ravnanja podjetij na trgu (vzporednega obnašanja) in torej stika med udeleženci, kjer naj bi prišlo do izmenjave informacij, ni treba posebej dokazovati. Kršitve kot so delitev trga in prikrojevanje razpisnih ponudb so po svoji naravi omejevalne po cilju.
Konkuriranje s popusti je konkuriranje s cenami, saj je popust element cene. Pravilen je dokazni sklep, ki ga je toženka naredila na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, da je edina možna razlaga za ravnanje podjetij, ki so oddajala ponudbe brez popustov, da je med strankami postopka o tem obstajal dogovor.
Ni mogoče sprejeti stališča, da so javni lekarniški zavodi izvajali postopke javnih naročil z namenom sklepanja okvirnih sporazumov. To iz pogojev javnih naročil ne izhaja niti iz določb ZJN-1 in ZJN-2, na katere se v tožbi sklicuje.
Ker je toženka primerjala pogodbeno dogovorjene okvirne letne vrednosti dobav z realiziranimi nabavami zdravil, je pravilno uporabila načelo „pacta sunt servanda“, saj je ugotovila, da ne gre za bistveno odstopanje od pogodbeno dogovorjenih vrednosti v primerjavi z realiziranimi nabavami. Navedena primerjava pa tudi kaže na dejstvo, da je bil obseg okvirno dogovorjenih nabav dejansko tudi realiziran. Toženka je z realizacijo dobav preverjala svoje stališče, da so stranke javna naročila razdelile, nato pa se dogovora o razdelitvi tudi držale, kar kaže na vztrajanje pri protikonkurenčnem ravnanju.
Za pravilno uporabo 101. člena PDEU se zahteva ugotovitev, da mora biti učinek na trgovanje med državami članicami znaten. Tožena stranka bi morala opraviti tržno analizo, v kateri bo presodila vse omenjene dejavnike, ta pa bo omogočila prepričljivejšo argumentacijo glede čezmejnega vpliva zatrjevanega usklajenega ravnanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - pravna oseba
BPP za pravno svetovanje in zastopanje v gospodarskem sporu za pravne osebe ne določa noben zakon oziroma mednarodna pogodba, tako da tožnica glede na določbo 10. člena ZBPP nima stvarne legitimacije za vložitev prošnje za BPP.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - vpliv odločbe na druga pravna razmerja
Pri ugotavljanju dejanskega stalnega prebivališča je bistveno to, kje posameznik dejansko stalno prebiva, ni pa bistvena okoliščina, ali tam prebiva po svoji volji, oziroma iz kakšnih razlogov se je odselil. Gre za ugotovitveno odločbo, ki pomeni zgolj registracijo obstoječega stanja in za posameznika ne more imeti nobenih posledic v smislu spremembe lastništva ali podobnega. Sprememba stalnega prebivališča tožnice tudi nima nobene povezave s tem, da po ZDen najemnega razmerja zoper voljo najemojemalca ni mogoče odpovedati, dokler najemodajalec najemojemalcu ne povrne vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine. Sprememba stalnega prebivališča namreč v tem primeru ni povezana z veljavnostjo najemne pogodbe.
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - organi postopka - kolegijski organ - sprejem odločitve - trenutek pravnega učinkovanja upravne odločbe
Ko o zadevi odloča kolegijski organ, ni zadržkov, da organ o zadevi, o kateri je že glasoval, ne bi odločal še enkrat, če odločba o prvem glasovanju še ni bila izdana oziroma vročena stranki.
Presoja (ne)možnosti oziroma (ne)dopustnosti gradnje iz šestega odstavka 50. člena ZGO-1 je v obravnavanem primeru omejena na varstvo kulturne krajine kot nepremične dediščine, to varstvo pa se izvaja v skladu z določbami prostorskega akta, ki določajo varstveni režim tega območja, in v skladu z aktom o določitvi varstvenega območja dediščine.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/1-7, 45, 45/4, 108, 108/1. Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja člen 3, 3/7.
disciplinski ukrep - odgovorni projektant - nepravilnosti pri izdelavi projektne dokumentacije - rekonstrukcija objekta - izključitev območja za določitev strank - odgovornost za kršitev
Določbe sedmega odstavka 3. člena Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče razumeti v smislu seštevanja in odštevanja dodajanj in odvzemanj delov stavbe, kolikor bi takšna razlaga pomenila zaobid pogojev, ki varujejo lastnike sosednjih zemljišč glede naravne osvetlitve, prezračevanja in požarne varnosti.
Glede na to, da je šele tožnik na podlagi primerjave vseh načrtov, kar je bila njegova zadolžitev, lahko ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoji za izključitev območja za določitev strank niso izpolnjeni, pa ga kljub temu v PGD ni prikazal, hkrati pa je izdelal površen PID in podpisal neresnično izjavo o skladnosti, ko je bilo že na prvi pogled izvedene gradnje očitno, da se posega v pravice sosedov, tudi po presoji sodišča dokazuje, da je tožnik v njihovo izključitev iz postopka najmanj privolil.
nujno potrebna vzdrževalna dela v javno korist - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del
V zadevi ni sporno, da je tožnica kot solastnica objekta opustila njegovo vzdrževanje, saj v tožbi priznava, da je hiša dejansko v slabem stanju in da bi jo bilo treba temeljito obnoviti, ne pa le sanirati po posameznih delih. Prav tako ni sporno, da so stavbni elementi, na katere se nanaša izvedba naloženih del, dotrajani. Sodišče zato nima pomislekov v zaključek, da je stavba dotrajana do te mere, da to vpliva tudi na njen izgled.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dodelitev nadomestnih zemljišč - odškodnina
Glede na določbe 42. in 27. člena ZDen organ v denacionalizacijskem postopku lahko odloči o odškodnini v nadomestnih zemljiščih le tedaj, kadar se upravičenec (oziroma njegov pravni naslednik) in zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč sporazumeta o vračilu nadomestnih kmetijskih zemljišč oziroma gozdov (po tem ko je ugotovljeno, da podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi). Kadar v primeru zahtevka za vračilo nadomestnih zemljišč sporazum ni dosežen, odškodnina v nadomestnih zemljiščih tako ne more biti priznana.
ZPOmK-1 člen 6, 6/3, 6/4. ZZdr-1 člen 95, 97, 97/1, 97/2, 99, 99/1, 99/2, 105, 105/2. ZZdr-2 člen 163, 163/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje - omejevalni sporazum - določanje cen zdravil v humani medicini na debelo - delitev trga - oddajanje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja - dokazno breme
Za pravilno uporabo 101. člena PDEU se zahteva ugotovitev, da mora biti učinek na trgovanje med državami članicami znaten. Za dokaz učinka na trgovanje med državami članicami je potrebna analiza narave sporazuma in ravnanj, vrste blaga in storitev, ki so predmet sporazumov ter položajev in pomembnosti relevantnih podjetij. Toženka bi tako morala presoditi, kakšen vpliv imajo na primer kratki dobavni roki, ki so običajni pri dobavi zdravil lekarnam, pa dejstvo, da se strankam postopka očita, da so se dogovarjale za najvišjo dogovorjeno ceno, kar bi samo po sebi povečevalo možnost uspešnega konkuriranja tujih podjetij, ki bi lahko ponudila nižjo ceno. V ponovljenem postopku bo morala toženka opraviti tržno analizo, v kateri bo presodila vse te dejavnike, in ki bo posledično omogočila prepričljivejšo argumentacijo glede čezmejnega vpliva zatrjevanega usklajenega ravnanja.
Veletrgovcem predpis (tj. ZZdr-1) ni prepovedoval, da v razmerju do kupcev cen zdravil, za katera obstaja veljavna cena, le-teh ne morejo nižati na način, da na javnem razpisu oddajo ponudbe za dobavo zdravil z nižjo ceno oziroma popusti na veljavne cene zdravil. Regulacija je namreč zapovedovala prepoved uporabe cene, ki bi bila višja od veljavne cene.
Toženka je pravilno razlogovala, da pogajanja med podjetji in naročniki izven postopkov javnega naročanja ne morejo nadomestiti konkurence med podjetji, ki nastopijo z oddajo ponudb v konkretnem postopku oddaje javnega naročila, če se je ta izvajal.
Za ugotovitev omejevalnega sporazuma zadostuje že udeležba na sestanku, kjer se doseže takšen dogovor, če se stranka od dogovora ne distancira.
Naročnik mora javno naročanje izvesti tako, da ne omejuje konkurence oziroma možnih ponudnikov, hkrati pa mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, postopki javnega naročanja pa morajo biti javni. Izvajanje postopkov v nasprotju s temi načeli pa predstavlja kršitev, ki jo lahko po ZPVPJN uveljavlja tako ponudnik kot tudi naročnik.
Tožnica (ki po četrtem odstavku 6. člena ZPOmK-1 nosi dokazno breme za potrditev obstoja izjeme po tretjem odstavku 6. člena ZPOmK-1) ni uspela izkazati, da gre v obravnavanem primeru za sporazume, ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj in pri tem zagotavljajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.