nujno potrebna vzdrževalna dela v javno korist - smiselnost izvedbe vzdrževalnih del
V zadevi ni sporno, da je tožnica kot solastnica objekta opustila njegovo vzdrževanje, saj v tožbi priznava, da je hiša dejansko v slabem stanju in da bi jo bilo treba temeljito obnoviti, ne pa le sanirati po posameznih delih. Prav tako ni sporno, da so stavbni elementi, na katere se nanaša izvedba naloženih del, dotrajani. Sodišče zato nima pomislekov v zaključek, da je stavba dotrajana do te mere, da to vpliva tudi na njen izgled.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - dodelitev nadomestnih zemljišč - odškodnina
Glede na določbe 42. in 27. člena ZDen organ v denacionalizacijskem postopku lahko odloči o odškodnini v nadomestnih zemljiščih le tedaj, kadar se upravičenec (oziroma njegov pravni naslednik) in zavezanec Sklad kmetijskih zemljišč sporazumeta o vračilu nadomestnih kmetijskih zemljišč oziroma gozdov (po tem ko je ugotovljeno, da podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi). Kadar v primeru zahtevka za vračilo nadomestnih zemljišč sporazum ni dosežen, odškodnina v nadomestnih zemljiščih tako ne more biti priznana.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje kulturnih programov - diskriminatorno obravnavanje - enako obravnavanje
Javna sredstva se v postopkih, kot je obravnavani, delijo med prijavitelje v skladu z doseženimi točkami na podlagi vnaprej predpisanih meril in ne na način, da bi tisti, ki zbere največ točk, dobil celotna sredstva, ki se delijo v posamezni kategoriji.
Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor člen 8, 11, 12.
javni razpis - društvo - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini
Društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinancirana, je bilo priznano sofinanciranje zgolj ene športne skupine, kar je v skladu z 11. členom Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Pravica do obrambe z zagovornikom ni absolutna, vendar pa ni mogoče reči, da je v nasprotju z interesi pravičnosti - da je torej nepravično, če se obdolžencu omogoči, da se zagovarja s pomočjo zagovornika.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa
Presoja drugostopenjskega organa po nadzorstveni pravici je izključena v primeru, ko je drugostopenjski organ, ki je hkrati nadzorstveni organ, že odločal o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo in tako odločbo presodil za zakonito.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - osebnost obdolženca
Tožnik v tožbi storitev očitanega mu kaznivega dejanja zanika, kar po presoji sodišča pomeni, da ni mogoče šteti, da ne gre za zapleten postopek. Tožnikovo pričakovanje ali zahtevek tudi ni v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Poleg tega po mnenju sodišča tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala vseh pravno relevantnih okoliščin konkretnega primera. Tako je v odločbi zgolj pavšalno navedla, da je treba upoštevati tudi osebnost obdolženega, ne da bi bile iz izpodbijane odločbe razvidne kakšne okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika.
Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Ovire, ki vplivajo na možnost izvršitve odločbe, so lahko pravne ali dejanske narave. V pravnem pogledu bodo ovire za izvršitev podane takrat, kadar ima odločba izrek, ki nasprotuje pravnemu redu. Dejanske ovire za izvršitev odločbe pa bodo podane v primeru, ko izreka objektivno ne bo mogoče izvršiti. V obravnavnem primeru pa je iz podatkov spisa razvidno, da je bila služnost že vpisana v zemljiški knjigi, torej je bila odločba izvršena, zato je neutemeljen ugovor, da je podan navedeni ničnostni razlog.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca in članov njegove družine - primerno stanovanje - družinski člani prosilca
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da imata na naslovu, na katerem z ženo prebivata, prijavljeno začasno prebivališče tudi njuna dva sinova. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZSVarPre se namreč pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Razen tega tožnik svojih dveh sinov v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel za družinska člana.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna uporaba materialnega prava
Stranka lahko uspe s predlogom za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, če verjetno izkaže obstoj novih dejstev ali dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bili navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Uporaba materialnega prava torej ne more pomeniti obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP.
Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 29, 30.
finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo - pogoj nespodobnosti za delo - časa trajanja nezmožnosti- razpisni pogoji
Glede na to, da se sredstva dodeljujejo le do porabe razpoložljivega zneska, v zadevi niti ni odločilno, ali je tožnica sicer izkazala izpolnjevanje pogoja javnega razpisa glede časa trajanja nezmožnosti za delo, saj je bila njena vloga uvrščena na mesto, ki ni več omogočalo odobritve sredstev.
Tožnik je v letu 2007 preprodajal rabljena osebna vozila, čeprav ni imel registrirane dejavnosti in ni bil identificiran za namene DDV. Rabljena vozila, kupljena v drugi državi članici EU, so po vstopu Republike Slovenije v EU praviloma obdavčena z DDV v državni članici nakupa, razen če vozilo kupi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in je vozilo obdavčeno v državi njenega sedeža. Tožnik je mejni znesek 25.000,00 EUR obdavčljivega prometa iz prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 presegel 10. 1. 2007. V skladu z 78. členom ZDDV-1 bi moral davčnemu organu prijaviti dejavnost, od katere bi moral obračunavati in plačevati DDV od prodajne vrednosti vozil oziroma od ustvarjene razlike v ceni vozil, ki jih je preprodal.
Tožnik je opravljal dejavnost na črno, kot to določa peta alineja prvega odstavka 3. člena ZPDZC.
Določbe 89. člena ZDavP-2 urejajo obnovo postopka. Nedvomno gre za procesni institut, ki je z ZDavP-2 razmerju do splošne ureditve po določbah ZUP (delno) urejen specialno. Specialno je urejena tudi pravica do pritožbe, ki pa tožnici z določbami sedmega odstavka 89. člena ZDavP-2 ni odvzeta, saj se skladno z njimi sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo. Ob specialni zakonski ureditvi pritožbe zoper sklep o obnovi postopka je torej sklicevanje tožnice na določbo drugega odstavka 268. člena ZUP neutemeljeno.
ZDDV člen 48, 49. ZDDV-1 člen 102, 104, 110. ZDoh-1 člen 4, 5, 6, 33. ZDoh-2 člen 46.
DDV - davek od dohodka iz dejavnosti - odmera DDV - prodaja motornih vozil - povezane osebe
Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.
ZDavP-2 člen 5, 10, 68, 68/5, 69, 76. ZUP člen 138, 238, 238/3, 251, 281.
odmera davka v posebnih primerih - navzkrižna kontrola evidenc - prijava premoženja - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - ocena davčne osnove - pritožbena novota
Pri odmeri davka po 68. členu ZDavP-2 gre za odmero davka v posebnih primerih, ko davčni zavezanec ne predloži ali nima na razpolago (vseh) podatkov, ki bi jih sicer po davčnih predpisih moral imeti.
Če davčni zavezanec v ugotovitvenem inšpekcijskem postopku ne da niti vseh in tudi ne jasnih odgovorov ter ob tem ne zagotovi dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče posamezne trditve o določenih dejstvih preveriti, nosi v smislu določbe šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, sam breme (morebitno) pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja.
Iz izpodbijane odločbe in tudi iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bila uporabljena sredstva ali ukrepi, ki bi bili nepotrebni za odločanje oziroma, da bi prvostopenjski organ ne bil prepričan v pravilnost dejanskih ugotovitev, na katerih temelji odločitev in da bi bil zato dolžan (v dvomu) odločiti v korist tožnika.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Po določbi 174. člena ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik ugovore, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v 1 letu od prejema sklepa, uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi.
Z ugovori, ki bi jih kot dolžnikov dolžnik lahko uveljavljala v ugovoru in nato v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika tožeča stranka v upravnem sporu ne more uspeti.
V obravnavani zadevi je bila tožniku kot solidarnemu dolžniku na podlagi 213. člena CZS poleg glavnega zavezanca obračunana uvozna dajatev za blago, prijavljeno v tranzitni postopek, po tranzitni deklaraciji z dne 18. 6. 2008, ker je nezakonito odstranil blago izpod carinskega nadzora, in ga ni predal namembnemu carinskemu uradu v Avstriji. Z navedeno tranzitno deklaracijo je bilo za zunanji skupnostni tranzit prijavljeno blago „ženske tkane bluze iz bombaža“, ki je bilo po tranzitni deklaraciji (T1) napoteno v namembni carinski urad Freilager, z rokom predaje najkasneje 26. 6. 2008. Iz ugotovitev dejanskega stanja pa izhaja, da tranzitni postopek ni bil pravilno zaključen, ker blago ni bilo predloženo namembnemu carinskemu uradu v Avstriji, ampak je šlo direktno iz Kopra v Italijo.
ZTro člen 54, 54/9, 54b. Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente člen 3.
trošarina - vračilo trošarine za energente - izpolnjevanje pogojev za vračilo trošarine - za kmetijsko mehanizacijo porabljeni energenti
Tožnik na dan oddaje zahtevka za vračilo trošarine za energente, porabljene za kmetijsko mehanizacijo za leto 2012, to je 31. 1. 2013, v registru kmetijskega gospodarstva pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni bil evidentiran kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Na podlagi devetega odstavka 54. člena ZTro ter prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije je zato tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za vračilo trošarine.
Sporni računi računovodskih standardov, na katere se sklicuje tretji odstavek 12. člena ZDDPO-2, ne izpolnjujejo. Ocena davčnega organa, da niti predloženi računi niti predloženi prevzemi niso verodostojne listine, ker davčni organ na njihovi podlagi ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov, kot to določa SRS 21.12, je izkazana.
Doseženo število točk, ki jih je prejela tožeča stranka za prijavljeni projekt, je mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe.
V javnem razpisu so dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge ocenjene, ob na tak način determiniranem načinu točkovanja tudi ni potrebe, da se dodaja še posebna obrazložitev dodeljene ocene.