upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - obvezno opazovanje psa - zavezanec za izvršitev ukrepa
Izpodbijana odločba ni posegla v tožnikov pravni položaj. Kot izhaja iz njenega uvoda, je bila izdana po uradni dolžnosti lastnici psa, ki jo je upravni organ v izreku zavezal, da poskrbi za obvezno opazovanje psa po ugrizu. Zato okoliščina, da sta v izreku kot trenutna skrbnika psa navedena tožnik in B.B., ne pomeni, da sta onadva dolžna izpolniti naloženo obveznost oz. da jima odločba karkoli nalaga ali drugače posega v njun pravni (ne pa dejanski) položaj.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/1-7, 45, 45/4, 108, 108/1. Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja člen 3, 3/7.
disciplinski ukrep - odgovorni projektant - nepravilnosti pri izdelavi projektne dokumentacije - rekonstrukcija objekta - izključitev območja za določitev strank - odgovornost za kršitev
Določbe sedmega odstavka 3. člena Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče razumeti v smislu seštevanja in odštevanja dodajanj in odvzemanj delov stavbe, kolikor bi takšna razlaga pomenila zaobid pogojev, ki varujejo lastnike sosednjih zemljišč glede naravne osvetlitve, prezračevanja in požarne varnosti.
Glede na to, da je šele tožnik na podlagi primerjave vseh načrtov, kar je bila njegova zadolžitev, lahko ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoji za izključitev območja za določitev strank niso izpolnjeni, pa ga kljub temu v PGD ni prikazal, hkrati pa je izdelal površen PID in podpisal neresnično izjavo o skladnosti, ko je bilo že na prvi pogled izvedene gradnje očitno, da se posega v pravice sosedov, tudi po presoji sodišča dokazuje, da je tožnik v njihovo izključitev iz postopka najmanj privolil.
ZPOmK-1 člen 6,23, 39, 55. ZUS-1 člen 5. ZZdr-1 člen 105. ZZdr-2 člen 163, 163/3. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 101.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje - omejevalni sporazum - določanje cen zdravil v humani medicini na debelo - delitev trga - oddajanje prikrojenih ponudb v postopkih javnega naročanja - preiskava
Za obstoj sporazuma zadostuje, da podjetja izrazijo skupno voljo, da bodo na trgu ravnala na določen način. Pri usklajenem ravnanju gre za obliko usklajevanja med podjetji, ki konkurenco, ki je povezana s tveganji, zavestno nadomestijo z dejanskim sodelovanjem, ne da bi prišlo do sklenitve sporazuma. Na obeh pravnih podlagah – 6. člen ZPOmK-1 in 101. člen PDEU je prepovedan vsakršen neposreden ali posreden stik med gospodarskimi subjekti, ki bi bodisi vplival na ravnanje dejanskega ali potencialnega konkurenta na trgu, bodisi bi takemu konkurentu razkril ravnanje na trgu, za katero se je podjetje odločilo, ali ki ga namerava upoštevati, kadar je cilj ali učinek teh stikov omejiti konkurenco. Elementi usklajenega ravnanja so oblika dejanskega stika med strankami, kjer pride do izmenjave informacij; konsenz oziroma usklajena volja med podjetji, da bodo sodelovala, namesto da bi si konkurirala; ter da konsenzu sledi ravnanje na trgu, med njima pa je razmerje vzroka in posledice. Usklajeno ravnanje je lahko ugotovljeno že na podlagi ravnanja podjetij na trgu (vzporednega obnašanja) in torej stika med udeleženci, kjer naj bi prišlo do izmenjave informacij, ni treba posebej dokazovati. Kršitve kot so delitev trga in prikrojevanje razpisnih ponudb so po svoji naravi omejevalne po cilju.
Konkuriranje s popusti je konkuriranje s cenami, saj je popust element cene. Pravilen je dokazni sklep, ki ga je toženka naredila na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, da je edina možna razlaga za ravnanje podjetij, ki so oddajala ponudbe brez popustov, da je med strankami postopka o tem obstajal dogovor.
Ni mogoče sprejeti stališča, da so javni lekarniški zavodi izvajali postopke javnih naročil z namenom sklepanja okvirnih sporazumov. To iz pogojev javnih naročil ne izhaja niti iz določb ZJN-1 in ZJN-2, na katere se v tožbi sklicuje.
Ker je toženka primerjala pogodbeno dogovorjene okvirne letne vrednosti dobav z realiziranimi nabavami zdravil, je pravilno uporabila načelo „pacta sunt servanda“, saj je ugotovila, da ne gre za bistveno odstopanje od pogodbeno dogovorjenih vrednosti v primerjavi z realiziranimi nabavami. Navedena primerjava pa tudi kaže na dejstvo, da je bil obseg okvirno dogovorjenih nabav dejansko tudi realiziran. Toženka je z realizacijo dobav preverjala svoje stališče, da so stranke javna naročila razdelile, nato pa se dogovora o razdelitvi tudi držale, kar kaže na vztrajanje pri protikonkurenčnem ravnanju.
Za pravilno uporabo 101. člena PDEU se zahteva ugotovitev, da mora biti učinek na trgovanje med državami članicami znaten. Tožena stranka bi morala opraviti tržno analizo, v kateri bo presodila vse omenjene dejavnike, ta pa bo omogočila prepričljivejšo argumentacijo glede čezmejnega vpliva zatrjevanega usklajenega ravnanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca in članov njegove družine - primerno stanovanje - družinski člani prosilca
Tožnik se ne more uspešno sklicevati na to, da imata na naslovu, na katerem z ženo prebivata, prijavljeno začasno prebivališče tudi njuna dva sinova. Po določbi drugega odstavka 24. člena ZSVarPre se namreč pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo. Razen tega tožnik svojih dveh sinov v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel za družinska člana.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - nepravilna uporaba materialnega prava
Stranka lahko uspe s predlogom za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, če verjetno izkaže obstoj novih dejstev ali dokazov, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z drugimi že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bili navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Uporaba materialnega prava torej ne more pomeniti obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP.
Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor člen 8, 11, 12.
javni razpis - društvo - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje letnega programa športa v občini
Društvom, ki v preteklem letu niso bila sofinancirana, je bilo priznano sofinanciranje zgolj ene športne skupine, kar je v skladu z 11. členom Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor.
Uredba o pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 29, 30.
finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo - pogoj nespodobnosti za delo - časa trajanja nezmožnosti- razpisni pogoji
Glede na to, da se sredstva dodeljujejo le do porabe razpoložljivega zneska, v zadevi niti ni odločilno, ali je tožnica sicer izkazala izpolnjevanje pogoja javnega razpisa glede časa trajanja nezmožnosti za delo, saj je bila njena vloga uvrščena na mesto, ki ni več omogočalo odobritve sredstev.
Po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti. Ovire, ki vplivajo na možnost izvršitve odločbe, so lahko pravne ali dejanske narave. V pravnem pogledu bodo ovire za izvršitev podane takrat, kadar ima odločba izrek, ki nasprotuje pravnemu redu. Dejanske ovire za izvršitev odločbe pa bodo podane v primeru, ko izreka objektivno ne bo mogoče izvršiti. V obravnavnem primeru pa je iz podatkov spisa razvidno, da je bila služnost že vpisana v zemljiški knjigi, torej je bila odločba izvršena, zato je neutemeljen ugovor, da je podan navedeni ničnostni razlog.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - verjetni izgled za uspeh - interes pravičnosti
Pravica do obrambe z zagovornikom ni absolutna, vendar pa ni mogoče reči, da je v nasprotju z interesi pravičnosti - da je torej nepravično, če se obdolžencu omogoči, da se zagovarja s pomočjo zagovornika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh - osebnost obdolženca
Tožnik v tožbi storitev očitanega mu kaznivega dejanja zanika, kar po presoji sodišča pomeni, da ni mogoče šteti, da ne gre za zapleten postopek. Tožnikovo pričakovanje ali zahtevek tudi ni v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari. Poleg tega po mnenju sodišča tožena stranka pri svoji odločitvi ni upoštevala vseh pravno relevantnih okoliščin konkretnega primera. Tako je v odločbi zgolj pavšalno navedla, da je treba upoštevati tudi osebnost obdolženega, ne da bi bile iz izpodbijane odločbe razvidne kakšne okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika.
razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa
Presoja drugostopenjskega organa po nadzorstveni pravici je izključena v primeru, ko je drugostopenjski organ, ki je hkrati nadzorstveni organ, že odločal o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo in tako odločbo presodil za zakonito.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - sledljivost živil v vseh fazah pridelave - živila živalskega izvora
V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ tožniku utemeljeno naložil, da mora v mesnici za živila živalskega izvora zagotoviti sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. Ob nadzoru sledljivosti je bilo v mesnici ugotovljeno, da so bila v hladilni vitrini živila živalskega izvora, za katera ni bila zagotovljena sledljivost, saj na njih ni bilo nobenih oznak. Navedeno izhaja iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki izhaja iz zapisnika, je izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna.
Sporni računi, ki se nahajajo v upravnih spisih, izdani s strani navedenih družb, ne vsebujejo podatka o identifikaciji opravljene storitve. Ta podatek pa je eden od pomembnih elementov, ki morajo biti na računu, da bi lahko na njegovi podlagi tožnik uveljavljal odbitni DDV. Da gre za relevanten podatek na računu, ki je podlaga za pravico do odbitka vstopnega DDV, izhaja tudi iz sodne prakse SEU.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika
Po določbi 174. člena ZDavP-2 lahko dolžnikov dolžnik ugovore, da dolžniku sploh ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v 1 letu od prejema sklepa, uveljavlja le v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi.
Z ugovori, ki bi jih kot dolžnikov dolžnik lahko uveljavljala v ugovoru in nato v upravnem sporu zoper sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev davčnega dolžnika tožeča stranka v upravnem sporu ne more uspeti.
ZDDV člen 48, 49. ZDDV-1 člen 102, 104, 110. ZDoh-1 člen 4, 5, 6, 33. ZDoh-2 člen 46.
DDV - davek od dohodka iz dejavnosti - odmera DDV - prodaja motornih vozil - povezane osebe
Iz dejanskega stanja v predmetni zadevi izhaja, da so bila sporna vozila nabavljena poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih tožnik popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil, prav tako pa je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno.
Doseženo število točk, ki jih je prejela tožeča stranka za prijavljeni projekt, je mogoče preizkusiti, saj je razvidno tako iz ocenjevalnega lista kot tudi iz izpodbijane odločbe.
V javnem razpisu so dovolj podrobno navedeni elementi, po katerih bodo vloge ocenjene, ob na tak način determiniranem načinu točkovanja tudi ni potrebe, da se dodaja še posebna obrazložitev dodeljene ocene.
ZDavP-2 člen 5, 10, 68, 68/5, 69, 76. ZUP člen 138, 238, 238/3, 251, 281.
odmera davka v posebnih primerih - navzkrižna kontrola evidenc - prijava premoženja - nesorazmerje med napovedanimi dohodki in premoženjem - ocena davčne osnove - pritožbena novota
Pri odmeri davka po 68. členu ZDavP-2 gre za odmero davka v posebnih primerih, ko davčni zavezanec ne predloži ali nima na razpolago (vseh) podatkov, ki bi jih sicer po davčnih predpisih moral imeti.
Če davčni zavezanec v ugotovitvenem inšpekcijskem postopku ne da niti vseh in tudi ne jasnih odgovorov ter ob tem ne zagotovi dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče posamezne trditve o določenih dejstvih preveriti, nosi v smislu določbe šestega odstavka 68. člena ZDavP-2, sam breme (morebitno) pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja.
Iz izpodbijane odločbe in tudi iz podatkov upravnih spisov ne izhaja, da bi bila uporabljena sredstva ali ukrepi, ki bi bili nepotrebni za odločanje oziroma, da bi prvostopenjski organ ne bil prepričan v pravilnost dejanskih ugotovitev, na katerih temelji odločitev in da bi bil zato dolžan (v dvomu) odločiti v korist tožnika.
Določbe 89. člena ZDavP-2 urejajo obnovo postopka. Nedvomno gre za procesni institut, ki je z ZDavP-2 razmerju do splošne ureditve po določbah ZUP (delno) urejen specialno. Specialno je urejena tudi pravica do pritožbe, ki pa tožnici z določbami sedmega odstavka 89. člena ZDavP-2 ni odvzeta, saj se skladno z njimi sklep lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo. Ob specialni zakonski ureditvi pritožbe zoper sklep o obnovi postopka je torej sklicevanje tožnice na določbo drugega odstavka 268. člena ZUP neutemeljeno.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 15. URS člen 156. ZUstS člen 44.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - lastni dogodek prosilca - dohodek iz dejavnosti - neustavnost predpisa
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-161/12-16 ugotovilo neustavnost uporabe drugega odstavka 15. člena ZSVarPre v postopkih za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da se do uveljavitve nove podzakonske materije Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporablja tudi za ugotavljanje lastnega dohodka prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače.