KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
S strani tožene stranke zatrjevana napaka je bila odpravljena (čeprav z zamudo), zato tožena stranka ne more uspeti z jamčevalnim ugovorom na znižanje kupnine po 640. členu OZ, upoštevaje ob tem, da je v tej zvezi manjkal tudi ustrezni oblikovalni zahtevek.
1. Delo je bilo prevzeto in ni bilo grajano, kar pomeni, da tožena stranka ni imela nobenega utemeljenega razloga, da dela ne bi potrdila in se zato ne more sklicevati na določbo 3. odstavka 642. člena OZ.
Pri mandatni pogodbi (za kar v spornem razmerju gre) po določbi 642. člena OZ določitev cene ni bistvena vsebina pogodbe, saj jo lahko določi tudi sodišče.
zamudna sodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi – obličnost – pisna oblika
Z enostransko ustno izjavo volje delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, vendar je takšna odpoved nezakonita. ZDR določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med temi načini pa je tudi redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki pa mora biti izražena v pisni obliki.
oprostitev plačila sodnih taks – smiselna uporaba meril ZBPP – upravičenost do oprostitve plačila sodnih taks
Ker ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je mogoče smiselno uporabiti merila, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je delodajalec delavcu dolžan plačati nadomestilo za neizrabljen tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta ni mogel izvršiti.
Ker tožeča stranka terjatve, ki je predmet izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje, ni prijavila v stečajni postopek zoper toženo stranko, je njena terjatev do tožene stranke prenehala in je s sodbo, izdano v tem pravdnem postopku, tudi če bi bilo njeni pritožbi ugodeno, zoper toženo stranko ne bi mogla več uveljaviti. Tožeča stranka zato nima več pravnega interesa za pritožbo, ker pa je pravni interes predpostavka za dovoljenost pritožbe, je pritožba nedovoljena, zato jo je pritožbeno sodišče kot takšno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – policist - zagovor
Po določbi 2. odstavka 83. člena ZDR mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi omogočiti delavcu zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zagovor je namenjen temu, da se delavec lahko izjavi o očitanih kršitvah, in ne zgolj ugotavljanju dejanskega stanja kršitev. Poleg tega predstavlja zagovor zadnji možni čas za delodajalca, ki se dokončno seznani z razlogi, ki utemeljujejo odpoved.
Tožnik se je v času, ko mu je bil določen datum zagovora, nahajal na zdravljenju v bolnišnici. Takrat njegova zbranost zaradi kognitivnih motenj ni bila takšna, da bi bil sposoben podaje zagovora, zato gre v konkretni situaciji za obstoj okoliščin iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku pred odpovedjo pogodbe omogoči zagovor. Za presojo tega vprašanja je odločilno, da je bila v takratnih okoliščinah tožnikove hospitalizacije in nastalih zdravstvenih težavah zagotovitev zagovora s strani tožene stranke neizvedljiva, razloge takšnih okoliščin pa je potrebno pripisati zgolj tožniku, in ne toženi stranki. Glede na navedeno je tožena stranka v konkretnem primeru zadostila zakonski zahtevi iz določbe 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi česar podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz tega formalnega razloga ni nezakonita.
Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedbe tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka ni pravočasno (v odgovoru na tožbo) oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevne netočnosti in neresničnosti v tožbi navedenih dejstev ne more uspešno uveljavljati niti dokazovati, da je svoje obveznosti poravnala. Ker v pritožbi ni mogoče oporekati višini vtoževanih terjatev niti ugovarjati, da so obveznosti poravnane, tudi naknadno, šele v pritožbenem postopku predloženih dokazov ni mogoče upoštevati. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, ker to ni dopustno glede na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP.
identifikacijski podatki dolžnika – vročitev – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti
Dejstvo, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine na sodišče že 24.2.2012, ni pravno pomembno, saj je bil upnik dolžan ves čas (do izdaje sklepa o izvršbi) paziti na pravi (registrirani) dolžnikov sedež in poslovni naslov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dokazno breme – opis kršitev – pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Dejstvo, da tožena stranka v obrazložitvi odpovedi ni navedla, znaki katerega kaznivega dejanja so podani pri ravnanju, ki se očita tožeči stranki, ne vpliva na zakonitost odpovedi. Delodajalec je v odpovedi dolžan opredeliti očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, tako da iz te opredelitve izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima kršitev, ni pa dolžan kršitve pravno kvalificirati oz. navesti, znaki katerega kaznivega dejanja so podani.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se po drugem odstavku 110. člena ZDR poda najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Rok za podajo odpovedi je prekluziven, kar pomeni, da po poteku tega roka preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka (frizerka, zaposlena pri toženi stranki) je ponujala frizerske storitve na domu. Za opravljeno friziranje na domu je prejela plačilo. Zavedala se je, da tega kot delavka tožene stranke ne bi smela storiti. S takšnim svojim ravnanjem je naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Šlo je za kršitev obveznosti, ki so določene v 31., 35. in 35. členu ZDR, takšna kršitev pa predstavlja utemeljen razlog za odpoved po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev - ponudba ustrezne zaposlitve
Ustreznost zaposlitve, ki jo delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
Na podlagi tretjega odstavka 88. člena ZDR je delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dolžan delavcu ponuditi le sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev. Ponudba neustrezne zaposlitve ni pogoj za zakonitost odpovedi. Če delodajalec ustrezne zaposlitve nima, delavcu ni dolžan ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Lahko mu jo sicer ponudi (za neustrezno zaposlitev: manj zahtevno delovno mesto, pogodba o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom, za delo v drugem kraju ipd.), vendar gre pri tem za možnost in ne za obveznost, ki bi bila določena z zakonom in bi vplivala na zakonitosti odpovedi.
zamudna sodba - obstoj delovnega razmerja – rok za sodno varstvo
Pravdni stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki. Glede vprašanja sodnega varstva v sporu glede obstoja delovnega razmerja, kadar stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi, mora delavec, dokler takšno faktično delovno razmerje obstaja, ravnati v skladu z 1. in 2. odstavkom 204. člena ZDR, po prenehanju takšnega faktičnega delovnega razmerja pa v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR.
Ker tožnica ni ravnala skladno s sklepom sodišča naj tožbo dopolni in priloži izpodbijano dokončno odločbo toženca, je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 143, 144. Seznam telesnih okvar poglavje VII, točka 7 c.
invalidnina - telesna okvara
Pri tožniku je zaradi omejene gibljivost kolčnega sklepa podana le 30 % telesna okvara zaradi bolezni, zato nima pravice do invalidnine. To pravico bi pridobil, če bi bila zaradi posledic bolezni podana vsaj 50 % telesna okvara.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – res iudicata
Vrhovno sodišče je spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje, da je toženec o tožničini zahtevi za novo odmero pravnomočno priznane pokojnine dolžan ponovno odločiti, tako da je tožničin tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in novo odmero pokojnine zavrnilo. Sodišče je zato tožbo na odpravo odločb toženca, izdanih v ponovljenem upravnem odločanju, utemeljeno zavrglo, ker je bilo o zahtevi za ponovno odmero pokojnine, že pravnomočno odločeno s sodbo vrhovnega sodišča.
Če ZST-1 ali taksa tarifa ne določa drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (3. odstavek 6. člena ZST-1).
Tožnik je sodno takso za tožbo plačal v roku in na račun ter sklic, ki so določeni v plačilnem nalogu, torej pravočasno in pravilno, zato ni bilo podlage za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači
Dodatek v višini 20 % (59. člen ZSSloV) je mogoče priznati le za tiste formacijske dolžnosti, za katere je tako določila Vlada RS (saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oz. dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do dodatka). Tožnik je bil v spornem obdobju razporejen na dolžnost, na kateri je tudi dejansko delal, za to dolžnost pa dodatek v formaciji ni bil predviden. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38. ZN člen 64. PDEU člen 51, 52, 56, 62.
overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - notar v državi članici EU - svoboda opravljanja storitve - dopustne omejitve svobode opravljanja storitev - razlogi javnega reda
V konkretnih okoliščinah ni sporno, da pravni posel, katerega predmet je stanovanje, izpolnjuje vsa kogentna določila, ki so predpisana v 33. do 38. členu ZZK-1 in da je bilo to tudi preverjeno. Stališče, da lahko podpis overi le slovenski notar, bi bilo zato v nasprotju z 56. členom PDEU, saj omejitve svobode opravljanja storitev ni mogoče upravičiti iz razlogov javnega reda.