Toženka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi, ni izpolnila, zato je dolgovani znesek iz naslova štipendij dolžna vrniti tožnici. Ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na vračilo štipendij ugodilo.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077705
SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 458, 458/1.
aktivna legitimacija upravnika – izterjava neplačanih terjatev lastnikov – prenehanje pogodbe o upravljanju – sklenitev pogodbe brez sklepa etažnih lastnikov – verzija – spor majhne vrednosti
V primeru prenehanja pogodbe o upravljanju bi bila tožeča stranka za uveljavljanje tožbenega zahtevka v lastnem imenu in za lasten račun legitimirana le, če bi uveljavljala plačilo za svoje delo ali zahtevala povrnitev stroškov, ki jih je sama založila za toženo stranko (verzijski zahtevek), česar pa tožeča stranka ni zatrjevala. Materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje o neobstoju aktivne legitimacije tožeče stranke je tako pravilna.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 261, 261/1, 263, 263/4.
nova odmera pokojnine – pravnomočna odločba
Ker je bila tožnici pravica do pokojnine že pravnomočno priznana in odmerjena, je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki delnic za notranji odkup, utemeljeno zavrgel.
odmera sankcije pod mejo – omilitev sankcije kazenskih točk
Fokus preventive oz. ugodnost omilitve stranske sankcije kazenskih točk je usmerjen na zahtevano aktivno ravnanje storilca po izrečeni sankciji in opravi obveznosti, ki mu bodo določene v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga novela ZP-1G (202d, 202e in 202f. člen ZP-1) uvaja kot novost prekrškovne zakonodaje. Slednji pa se uvede izključno na predlog storilca.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo tožena stranka s svojim premoženjem ravnala tako, da bo preprečila ali precej otežila izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto, ne pa le vsakega posameznega njenega ravnanja posebej. Če bi ta dejanja ocenjevali vsako zase, bi se sicer bilo mogoče strinjati z oceno, da vsako posebej še ne izkazuje nevarnosti. Vendar pa, gledano nanje kot na celoto, takega zaključka ni mogoče napraviti.
ZZVZZ člen 23, 23/4, 23/5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje – bolezni gibalnega sistema
Pri tožniku zaradi stanja kolka ne gre niti za stanje po hujših poškodbah, težjih operacijah in opeklinah na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter težke bolezni in stanja hrbtenice po poškodbah in operativnih posegih na hrbtenici niti za degenerativno revmatično bolezen sklepov in hrbtenice, kot so artroze velikih sklepov, s funkcionalno prizadetostjo ter generalizirana spondiloza hrbtenice s težjo funkcionalno prizadetostjo, zato tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja ni utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožnik je v začetku novembra po telefonu klical delavko tožene stranke in ji sporočil razloge za svojo odsotnost in se nato zglasil pri toženi stranki z namenom, da dostavi potrdilo o upravičeno zadržanosti z dela za mesec oktober, pri čemer se je zglasil pri sodelavki, ki vodi evidenco prisotnosti na delu in ji povedal, da bo še naprej v bolniškem staležu, poleg tega pa je tega dne srečal še direktorjevo tajnico, kateri je prav tako povedal, da ga še ne bo na delo. Zato tožniku ni moč očitati, da je kršil določbe o obveščanju svojega delodajalca o razlogih za svojo odsotnost, kar pomeni, da je tožena stranka tožniku neutemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3 alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožba, kot jo je dopolnil tožnik, dejansko še vedno ni primerna za obravnavo, saj ne vsebuje dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, in tudi ne dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, zato jo je treba zavreči (5. odstavek 108. člena ZPP).
pripoznava dolga – pretrganje zastaranja – jasno izražena dolžnikova volja – razmerje med lastnico stanovanja in bivšo najemnico
V pravni teoriji kot tudi v sodni praksi je uveljavljeno stališče, da mora dolžnikovo dejanje ali izjava, ki naj ima veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripozna dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
Izjava dolžnikove volje mora biti na nek način naslovljena na upnika.
Tožeča stranka v posledici dejstva, da je bila prodajna pogodba razdrta, ne more terjati od tožene stranke plačila kupnine po pogodbi, ki je ni več. Za tak zahtevek namreč nima pravne podlage.
Prodajna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki dogovorita o njeni bistveni sestavini, to je o predmetu prodaje (438. člen OZ), medtem ko pri gospodarski prodajni pogodbi niti kupnina ni nujno določena s pogodbo. Takoj ko pa je prodajna pogodba sklenjena z enim kupcem, pa pomeni prodaja istega predmeta drugi stranki dvojno prodajo ali prodajo tuje stvari.
Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.
Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.
Ker ZPSPP določb o upravljanju poslovnih stavb ne vsebuje, so glede upravljanja poslovnih stavb uporabne določbe SPZ in OZ. Upravnik, ki ne zatrjuje, da bi mu etažni lastniki s pogodbo o upravljanju podelili več pooblastil, kot jih določa 4. odstavek 118. čl. SPZ, je svoje dolžnosti dolžan opravljati v mejah pooblastil, ki mu jih daje zakon.
Tožnik ni izvedel del rednega vzdrževanja in obratovanja skupnih delov, za izvedbo katerih ne potrebuje pooblastila oz. naročila etažnih lastnikov, ampak dela, za katera bi naročilo oz. pooblastilo etažnih lastnikov potreboval. Do regresiranja stroškov, ki jih je z izvedbo del imel, zato ni upravičen. Ali je tožnik izvedel posel rednega upravljanja ali posel, ki presega redno upravljanje, ni pravno pomembno, ker za posel sploh ni bil pooblaščen in se ne zastavlja vprašanje, ali je imel za izvedbo posla pooblastilo zadostnega števila etažnih lastnikov.
povzročitev škode – podlage za odgovornost – civilni delikt – povračilo škode - nepremoženjska škoda – denarna odškodnina – osebnostne pravice – pravica do zasebnosti – pravica do dobrega imena in časti – objava fotografij s komentarji na spletu – protipravnost – pojem javnosti
Protipravnost objave ni izključena, če je bila objava morebiti namenjena le „najožjim prijateljem“. Tudi najožji prijatelji predstavljajo javnost in tudi v zasebnem pogovoru z najbližjimi prijatelji je poseženo v pravico določene osebe do zasebnosti, če je pri tem drugemu razkrita zadeva, ki sodi v zasebno sfero takšne osebe. Okoliščina, da so druge osebe najbližji prijatelji tistega, ki posreduje informacijo iz zasebne sfere tretjega, kakor tudi okoliščina, da je bilo število oseb, ki so se s fotografijami seznanile, manjše, pa vpliva kvečjemu na intenzivnost posega v zasebnost in posledično na višino odškodnine, ne pa na sam obstoj protipravnega ravnanja. Enako velja za okoliščino, da osebe, ki so se na takšen način seznanile s fotografijo, morebiti ne poznajo toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068876
OZ člen 543. ZPP člen 5, 8, 286.
darilna pogodba – preklic darilne pogodbe – rok za preklic darila – materialni prekluzivni rok – pravica do izjave – načelo kontradiktornosti – pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja
Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče v enem letu od dneva, ko je zvedel za razlog za preklic. Glede na to, da je enoletni subjektivni rok, določen v 543. členu OZ, prekluzivni rok materialnega prava ob vložitvi tožbe že potekel, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.
odškodnina v obliki denarne rente – kapitalizirana renta – zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote – izhodiščni datum – zavarovanje odgovornosti lastnika motornega vozila – zakonske zamudne obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo zavarovalno vsoto, ki je veljala v času škodnega dogodka z dne 18.11.1994, v višini 12.000.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je v skladu z uveljavljeno sodno prakso zaradi varstva oškodovancev pravilno valoriziralo to vsoto od dne 14. 6. 1994 na čas sojenja. S tem je nedvomno zadoščeno v sodni praksi oblikovanemu stališču, da se za valorizacijo zavarovalne vsote vzame kot izhodiščni datum dan uveljavitve odloka (in ne dan škodnega dogodka).
Vprašanje višine zavarovalne vsote je vprašanje uporabe materialnega prava.
stranska intervencija - intervencija zaradi kapitalske povezanosti intervenienta s stranko – ustanoviteljica javnega podjetja
Pravni interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in eno od strank; sam ekonomski interes ne zadostuje. Možnost nadzora nad tožečo stranko, ki izvaja gospodarsko javno službo, ima njena ustanoviteljica zaradi statusne povezave in po posebnih predpisih zaradi specifične dejavnosti tožeče stranke, pravnega interesa za sodelovanje v pravdnem postopku pa ustanoviteljica tožeče stranke nima.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost - soprispevek
Demontaža, razrez in pritrditev 8,5 ton težke jeklene konstrukcije na avtodvigalo je nevarna dejavnost. Varstvena pravila skušajo to nevarnost zmanjšati, a je kljub temu ne morejo spustiti pod raven standarda povečane nevarnosti. Še tako skrben nadzor ali natančna pravila za izvajanje ne morejo preprečiti, da se nevarna dejavnost nadzoru izmakne in pri tem povzroči škodo. Porazdelitvi rizika nastanka škode v takšnih primerih ustreza princip, po katerem za škodo odgovarja tisti, ki je povzročil potencialno nevarnost za življenje in okolje, bodisi da sam uporablja nevarno stvar, bodisi da ima od takšne uporabe ali dejavnosti korist.