OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0070279
ZPSZ člen 3, 4, 4/1, 15, 15/2. ZPPOSZ člen 6.
privatizacija slovenskih železarn – terjatve delavcev za premalo izplačane plače – zamenjava terjatev delavcev za delnice odvisnih družb
Izraz „v primeru prodaje“ ne more pomeniti, da bi na podlagi zakona dolžnost zamenjave delnic nastala že z začetkom postopka prodaje, temveč pomeni, da taka dolžnost nastane le v primeru, da do prodaje tudi pride.
Dogovorjeno je bilo, da se bodo lastninile odvisne družbe, pri čemer bodo delavci, ki so svoje terjatve konvertirali v delnice tožene stranke ter te delnice vložili v tožečo stranko kot njen osnovni kapital, in pri tem tudi popustili pri svojih upravičenih zahtevah za plačilo terjatev, do poplačila prišli z nakupom deleža v odvisnih družbah. Ta dogovor ni bil spoštovan, njihov položaj pa ni bil rešen drugače in ga ne tožena stranka ne intervenient nista bila pripravljena rešiti. Pri tem pa so bili uresničeni cilji tožene stranke, ko zaradi ravnanja delavcev (zamenjava terjatev za delnice in odpust obresti) ni bilo več nevarnosti za njen stečaj ali stečaj odvisnih družb. Ostala pa je zaveza tako tožene stranke kot tudi intervenienta za zamenjavo delnic tožene stranke za deleže odvisnih družb.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO EVROPSKE UNIJE – UPRAVNI SPOR
VSL0070281
ZIZ člen 270, 270/2, 272. ZUS člen 69, 69/2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267, 279. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti člen 234, 243.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravo EU - praksa Sodišča ES
Ne obstaja materialnopravna podlaga, ki bi sodišču omogočala izdajo regulacijskih (ureditvenih) začasnih odredb v primeru zavarovanja denarnih terjatev, še zlasti ne takšnih, ki bi od dolžnika terjale vnaprejšnje (delno) plačilo vtoževane terjatve.
Pritožbeno sodišče ne vidi neskladja med ureditvijo instituta začasne odredbe v ZUS in prakso Sodišča ES.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka odločilo tudi o priglašenih dolžnikovih stroških postopka, bi moral dolžnik v 15-ih dneh od prejema sklepa predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storil, je izgubil pravico do povrnitve stroškov postopka.
posojilna pogodba - spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Ko toženec s pritožbenimi navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (glede vsebine dogovora med pravdnima strankama), uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - umik vloge – pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je taksna obveznost tožeče stranke nastala 28. 8. 2012, ko je postal pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi še v preostalem delu in se postopek ustavi. Zato je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse.
Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti ustreznega sklepa.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – vloga, sposobna za obravnavanje – nepopolna vloga – nesklepčna vloga – možnost individualiziranja spornega predmeta
Zmotno je pritožbeno stališče, da izvršilni predlog, ki je bil podan v elektronski obliki, ki jo je omogočil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ-E), predstavlja vlogo, sposobno za obravnavanje v pravdi, ne da bi bila vloga ustrezno dopolnjena.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.
Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0075708
ZIZ člen 24, 24/4. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 434, 435, 439, 440, 441. ZGD-1 člen 5, 5/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – odgovornost družbenikov - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – datum izbrisa - prenehanje družbe pred datumom vložitve predloga za izvršbo – neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka
Izbris družbe iz sodnega registra ima oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. V primeru, ko je predlog za izvršbo vložen zoper pravno osebo, ki je že pred tem prenehala obstajati, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo pa ne more nadomestiti niti univerzalno pravno nasledstvo. Ker zoper dolžnika, ki nima statusa pravne osebe, ni mogoče voditi izvršilnega postopka, tudi nadaljevanje postopka zoper njegovo pravno naslednico ni mogoče.
uveljavljanje procesnih kršitev – spor majhne vrednosti – procesno dejstvo – neizvedba dokazov – pravočasno grajanje neizvedbe dokazov
Procesne kršitve, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora stranka uveljavljati konkretizirano. Naloga (in pristojnost) sodišča je zgolj preizkus resničnosti trditve o obstoju procesnega dejstva ter procesnopravni sklep o (ne)obstoju kršitve.
Pritožnik ne pove, katere dokazne predloge je podal in kdaj jih je podal, pa jih sodišče ni izvedlo, pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa pritožnik tudi ni izkazal, da bi navedeno kršitev (neizvedbo dokazov) uveljavljal že na postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je narok izvedlo, zato bi torej to lahko storil. Če pa tega ni storil, ga bremeni prepoved uveljavljanja te kršitve v pritožbenem postopku.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – opustitev odgovora na tožbo
Pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave sodišču ni potrebno preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le, ali so izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sodbe in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003267
ZP-1 člen 113 113a/1, 113b, 113b/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja – predmet presoje sodišča
Pri presoji obstoja utemeljenega suma se sodišče prve stopnje opira na navedbe v obdolžilnem predlogu in k obdolžilnemu predlogu predložene listine, na podlagi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa presoja pravilnost svoje ocene o obstoju utemeljenega suma, ob upoštevanju tudi do tedaj izvedenih dokazov.
kršitev materialnih določb zakona – kršitev postopka – ugovor zoper sodbo v skrajšanem postopku
Sodišče je vezano le na dejanske navedbe v obdolžilnem predlogu glede obdolžencu očitanega prekrška ne pa na predlog predlagatelja glede pravne presoja prekrška.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri izdaji zamudne sodbe gre za postopek pri sodišču, v katerem se neposredno ne izvajajo dokazi in se ne izvede obravnava. Dejansko temelji institut zamudne sodbe na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po predpisanem roku, priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, pri čemer na takšen način priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini. To pomeni, da stranka v nadaljevanju postopka ne more uspešno oporekati višini priznanih terjatev. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more več izpodbijati, iz pritožbenih navedb tožene stranke pa izhaja prav vsebinsko oporekanje odločitvi, da tožnica v spornem času ni bila upravičena do zahtevane razlike v plači oziroma regresa za prehrano ter prevoznih stroškov.
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog predlagateljic na vzpostavitev etažne lastnine nedovoljen samo zato, ker predlaga vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL. Predlagateljica je solastnica v hiši skupaj z večjimi solastniki in vsi so vpisani v zemljiško knjigo. Če sodišče meni, da ni možno predlogov obravnavati po ZVETL-u, naj ga obravnava po določbah SPZ, saj predlagatelji in stranke smiselno navajajo, da med njimi ni soglasja o tem, kako spremeniti solastnino v etažno lastnino.
Tožeča stranka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev navesti in izkazati vse okoliščine, ki vplivajo na njeno (ne)sposobnost plačila sodne takse, vendar konkretnejših navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj zakonskih pogojev za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni podala.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 179. člena OZ mora sodišče pri odmeri pravične odškodnine upoštevati tako načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine kot tudi načelo individualizacije odškodnine. Zgolj sklicevanje na ugotovitve sodnega izvedenca in na izpoved tožnika, ne dosega standarda obrazloženosti, ki bi pritožbenemu sodišču omogočal preizkus izpodbijane sodbe glede posameznih oblik nepremoženjske škode. Izpodbijana sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato odločitve prvostopenjskega sodišča glede višine nepremoženjske škode ni mogoče preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
dodatek za pomoč in postrežbo – smrt zavarovanca – aktivna legitimacija
Zavarovanka, ki je sama vložila zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je tekom sodnega postopka umrla, v socialni spor pa je vstopil kot dedič njen sin. Ker je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, s smrtjo zavarovanca ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Zato sin pokojne zavarovanke ni aktivno legitimiran v tem sporu in se njegov tožbeni zahtevek, da se materi za čas do smrti prizna dodatek za pomoč in postrežbo v višjem znesku, zavrne.
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077258
ZPPSP člen 28. SPZ člen 67. OZ člen 416.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora – solastništvo poslovnega prostora – aktivna legitimacija – pogodbena volja - posel, ki presega redno upravljanje
Lastniški deleži solastnikov niso pomembni, saj gre za obligacijskopravni zahtevek, ki izhaja iz najemne pogodbe in kjer zahtevek po prenehanju najemnega razmerja in izročitvi prostora predstavlja nedeljivo obveznost. V takem primeru pa, če je upnikov več, lahko eden od njih zahteva od dolžnika, da izpolni (le) njemu le, če so ga ostali za to pooblastili.
Odpoved najemne pogodbe za celo stvar za nedoločen čas presega posle rednega upravljanja s stvarjo