oprostitev plačila sodnih taks – družinski član – oprostitev plačila sodne takse otroka – premoženjsko stanje staršev
Ko za oprostitev plačila sodnih taks kot stranka v postopku zaprosi otrok, se pri presoji njegovega premoženjskega stanja ne upošteva premoženjsko stanje staršev.
sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je procesnega vodstva ni dovoljena.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - umik vloge – pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je taksna obveznost tožeče stranke nastala 28. 8. 2012, ko je postal pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi še v preostalem delu in se postopek ustavi. Zato je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse.
Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti ustreznega sklepa.
ZPP člen 12, 105a, 168. ZST-1 člen 5,13, 34. URS člen 2, 25.
predlog in oprostitev plačila sodnih taks - laična stranka - pravica do pravnega sredstva - ustavno skladna razlaga
Če laična stranka ni bila nikoli opozorjena na pravico do oprostitve plačila sodnih taks ter tako tudi ne na to, kdaj mora po določbah ZST-1 to pravico uveljavljati, potem je zavrženje njenega prepoznega predloga obremenjeno s kršitvijo temeljnega načela iz 12. člena ZPP.
uporaba ZZK/95 - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila - veljavnost pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila - predložitev dokaza o izpolnjenem pogoju
ZZK iz leta 1995 ni urejal vsebine zemljiškoknjižnega dovolila, tako kot ga tudi v času sklenitve pogodbe veljavni ZTLR ni urejal na tako strog in formalen način, kot je predpisan v sedaj veljavnem SPZ. Sodišče prve stopnje bi moralo zato pri odločanju o dovolitvi vpisa ugotoviti obstoj pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila in ga posledično upoštevati, saj takratni kogentni predpisi niso določali ničnosti takega dovolila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0070279
ZPSZ člen 3, 4, 4/1, 15, 15/2. ZPPOSZ člen 6.
privatizacija slovenskih železarn – terjatve delavcev za premalo izplačane plače – zamenjava terjatev delavcev za delnice odvisnih družb
Izraz „v primeru prodaje“ ne more pomeniti, da bi na podlagi zakona dolžnost zamenjave delnic nastala že z začetkom postopka prodaje, temveč pomeni, da taka dolžnost nastane le v primeru, da do prodaje tudi pride.
Dogovorjeno je bilo, da se bodo lastninile odvisne družbe, pri čemer bodo delavci, ki so svoje terjatve konvertirali v delnice tožene stranke ter te delnice vložili v tožečo stranko kot njen osnovni kapital, in pri tem tudi popustili pri svojih upravičenih zahtevah za plačilo terjatev, do poplačila prišli z nakupom deleža v odvisnih družbah. Ta dogovor ni bil spoštovan, njihov položaj pa ni bil rešen drugače in ga ne tožena stranka ne intervenient nista bila pripravljena rešiti. Pri tem pa so bili uresničeni cilji tožene stranke, ko zaradi ravnanja delavcev (zamenjava terjatev za delnice in odpust obresti) ni bilo več nevarnosti za njen stečaj ali stečaj odvisnih družb. Ostala pa je zaveza tako tožene stranke kot tudi intervenienta za zamenjavo delnic tožene stranke za deleže odvisnih družb.
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi tožeča stranka morala obvestiti sodišče, v kolikor hkrati s plačilnim nalogom ne bi prejela tudi spornega sklepa, česar pa ni storila.
spor majhne vrednosti – sodba na podlagi pripoznave – opustitev odgovora na tožbo
Pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave sodišču ni potrebno preverjati, ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le, ali so izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sodbe in ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0075708
ZIZ člen 24, 24/4. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1. ZFPPIPP člen 434, 435, 439, 440, 441. ZGD-1 člen 5, 5/1.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – odgovornost družbenikov - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – datum izbrisa - prenehanje družbe pred datumom vložitve predloga za izvršbo – neobstoječa pravna oseba kot stranka postopka
Izbris družbe iz sodnega registra ima oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. V primeru, ko je predlog za izvršbo vložen zoper pravno osebo, ki je že pred tem prenehala obstajati, gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo pa ne more nadomestiti niti univerzalno pravno nasledstvo. Ker zoper dolžnika, ki nima statusa pravne osebe, ni mogoče voditi izvršilnega postopka, tudi nadaljevanje postopka zoper njegovo pravno naslednico ni mogoče.
uveljavljanje procesnih kršitev – spor majhne vrednosti – procesno dejstvo – neizvedba dokazov – pravočasno grajanje neizvedbe dokazov
Procesne kršitve, na katere sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, mora stranka uveljavljati konkretizirano. Naloga (in pristojnost) sodišča je zgolj preizkus resničnosti trditve o obstoju procesnega dejstva ter procesnopravni sklep o (ne)obstoju kršitve.
Pritožnik ne pove, katere dokazne predloge je podal in kdaj jih je podal, pa jih sodišče ni izvedlo, pritožbenega očitka ni mogoče preizkusiti. Poleg tega pa pritožnik tudi ni izkazal, da bi navedeno kršitev (neizvedbo dokazov) uveljavljal že na postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče je narok izvedlo, zato bi torej to lahko storil. Če pa tega ni storil, ga bremeni prepoved uveljavljanja te kršitve v pritožbenem postopku.
kršitev materialnih določb zakona – kršitev postopka – ugovor zoper sodbo v skrajšanem postopku
Sodišče je vezano le na dejanske navedbe v obdolžilnem predlogu glede obdolžencu očitanega prekrška ne pa na predlog predlagatelja glede pravne presoja prekrška.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003267
ZP-1 člen 113 113a/1, 113b, 113b/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja – ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja – predmet presoje sodišča
Pri presoji obstoja utemeljenega suma se sodišče prve stopnje opira na navedbe v obdolžilnem predlogu in k obdolžilnemu predlogu predložene listine, na podlagi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja pa presoja pravilnost svoje ocene o obstoju utemeljenega suma, ob upoštevanju tudi do tedaj izvedenih dokazov.
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog predlagateljic na vzpostavitev etažne lastnine nedovoljen samo zato, ker predlaga vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL. Predlagateljica je solastnica v hiši skupaj z večjimi solastniki in vsi so vpisani v zemljiško knjigo. Če sodišče meni, da ni možno predlogov obravnavati po ZVETL-u, naj ga obravnava po določbah SPZ, saj predlagatelji in stranke smiselno navajajo, da med njimi ni soglasja o tem, kako spremeniti solastnino v etažno lastnino.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri izdaji zamudne sodbe gre za postopek pri sodišču, v katerem se neposredno ne izvajajo dokazi in se ne izvede obravnava. Dejansko temelji institut zamudne sodbe na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po predpisanem roku, priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, pri čemer na takšen način priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini. To pomeni, da stranka v nadaljevanju postopka ne more uspešno oporekati višini priznanih terjatev. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more več izpodbijati, iz pritožbenih navedb tožene stranke pa izhaja prav vsebinsko oporekanje odločitvi, da tožnica v spornem času ni bila upravičena do zahtevane razlike v plači oziroma regresa za prehrano ter prevoznih stroškov.
Tožeča stranka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev navesti in izkazati vse okoliščine, ki vplivajo na njeno (ne)sposobnost plačila sodne takse, vendar konkretnejših navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj zakonskih pogojev za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni podala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077258
ZPPSP člen 28. SPZ člen 67. OZ člen 416.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora – solastništvo poslovnega prostora – aktivna legitimacija – pogodbena volja - posel, ki presega redno upravljanje
Lastniški deleži solastnikov niso pomembni, saj gre za obligacijskopravni zahtevek, ki izhaja iz najemne pogodbe in kjer zahtevek po prenehanju najemnega razmerja in izročitvi prostora predstavlja nedeljivo obveznost. V takem primeru pa, če je upnikov več, lahko eden od njih zahteva od dolžnika, da izpolni (le) njemu le, če so ga ostali za to pooblastili.
Odpoved najemne pogodbe za celo stvar za nedoločen čas presega posle rednega upravljanja s stvarjo
dodatek za pomoč in postrežbo – smrt zavarovanca – aktivna legitimacija
Zavarovanka, ki je sama vložila zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je tekom sodnega postopka umrla, v socialni spor pa je vstopil kot dedič njen sin. Ker je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, s smrtjo zavarovanca ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Zato sin pokojne zavarovanke ni aktivno legitimiran v tem sporu in se njegov tožbeni zahtevek, da se materi za čas do smrti prizna dodatek za pomoč in postrežbo v višjem znesku, zavrne.
V zvezi s samim zastaranjem tudi pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je to nastopilo. Pri tem tudi nima pomislekov glede upoštevnosti zastaralnega roka v smislu člena 346 OZ tudi za obravnavano razmerje. Ko pritožba nakazuje,da tožnika v bistvu v tem razmerju ne zahtevata izpolnitve obveznosti, ampak razvezo pogodbe, smiselno pritožnika nakazujeta na značaj obravnavanega tožbenega zahtevka, kot oblikovalnega in zato ne pade pod inštitut zastaranja. Vendar pa takšnemu stališču pritožbe ni mogoče pritrditi. Tak zahtevek lahko ima oblikovalno naravo le v razmerju med preživljalcem in preživljancem, dokler pogodba še učinkuje med pogodbenima strankama, s smrtjo pogodbene stranke, ki bi lahko zahtevala razvezo pogodbe, ta pravica sicer res preide na dediče pogodbene stranke, vendar pa je jasno, da izgubi svojo oblikovalno naravo, saj je samo pogodbeno razmerje že prenehalo zaradi smrti pogodbene stranke. Interes dedičev stranke je tako le premoženjski, kar v bistvu tudi pritožnika ne zanikata, ko v svojem navedbenem gradivu ves čas poudarjata, da gre za premoženjsko pravico. Razen tega ni mogoče prezreti, da je v danem primeru zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju povezan tudi z dajatvenim zahtevkom, v okviru katerega pa tožnika od tožencev zahtevata dopustitev vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pred učinkovanjem obeh spornih pogodb. Iz tega vidika v bistvu zahtevata tudi izpolnitev določene obveznosti tožencev, četudi je ta dopustitvena (kar pa prav tako sodi v sklop tožbenega zahtevka z dajatvenima atributom). Glede na vse navedeno je skratka tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tudi v obravnavanem razmerju v zvezi s tožbenim zahtevkom na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju treba presojati utemeljenost ugovora zastaranja z vidika splošnega petletnega zastaralnega roka. Nasprotna pritožbena izvajanja pri tem zavrača kot neutemeljena.