zamudna sodba – pritožbeni razlogi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri izdaji zamudne sodbe gre za postopek pri sodišču, v katerem se neposredno ne izvajajo dokazi in se ne izvede obravnava. Dejansko temelji institut zamudne sodbe na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po predpisanem roku, priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, pri čemer na takšen način priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini. To pomeni, da stranka v nadaljevanju postopka ne more uspešno oporekati višini priznanih terjatev. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more več izpodbijati, iz pritožbenih navedb tožene stranke pa izhaja prav vsebinsko oporekanje odločitvi, da tožnica v spornem času ni bila upravičena do zahtevane razlike v plači oziroma regresa za prehrano ter prevoznih stroškov.
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog predlagateljic na vzpostavitev etažne lastnine nedovoljen samo zato, ker predlaga vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL. Predlagateljica je solastnica v hiši skupaj z večjimi solastniki in vsi so vpisani v zemljiško knjigo. Če sodišče meni, da ni možno predlogov obravnavati po ZVETL-u, naj ga obravnava po določbah SPZ, saj predlagatelji in stranke smiselno navajajo, da med njimi ni soglasja o tem, kako spremeniti solastnino v etažno lastnino.
Tožeča stranka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev navesti in izkazati vse okoliščine, ki vplivajo na njeno (ne)sposobnost plačila sodne takse, vendar konkretnejših navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj zakonskih pogojev za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni podala.
Pri tožniku, ki je še nadalje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami (fizično manj naporno delo, brez dvigovanja bremen nad 8 kg, brez izpostavljenosti stalnim prisilnim držam in globokemu sklanjanju) v polovičnem delovnem času, ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Izrek izpodbijanega sklepa je pomanjkljiv, ker v izreku vsaj okvirno ne določi tistih poslov oziroma področij, na katerih je nasprotna udeleženka ponovno sposobna za sprejemanje pravno poslovnih odločitev oziroma obratno, tistih področij, na katerih je pri njej še naprej odvzeta poslovna sposobnost in jih brez skrbnika ne more opravljati.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 69, 69/2, 70, 70/3. OZ člen 82, 82/2, 83.
javni uslužbenci – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – zakoniti razlog – nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca – razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke, zato ni moglo priti do transformacije delovnega razmerja v nedoločen čas, pač pa je tožnici lahko delovno razmerje trajalo do dejanske vrnitve odsotne javne uslužbenke.
Ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženec dolžan tožniku povrniti neupravičeno pridobljena nadomestila za brezposelnost, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o obročnem plačilu dolga in odpisu zamudnih obresti ni v pristojnosti sodišča, temveč o tem odloča tožnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka se je zaradi racionalizacije poslovanja odločila za zmanjšanje zaposlenih, med drugim tudi na delovnem mestu „vzdrževalec V“, ki ga je zasedal tožnik. Delo tožnika je delno prenesla na zunanje izvajalce, delno pa je delo razporedila med ostale zaposlene, kar pomeni poslovno odločitev delodajalca in predstavlja utemeljen razlog za ukinitev delovnega mesta tožnika ter za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje je absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP storilo s tem, ko je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da sta toženki dolžni tožniku iz naslova stroškov solidarno plačati 8.124,04 EUR, iz izreka sodbe pa solidarna odgovornost plačila pravdnih stroškov ne izhaja. Zaradi nasprotja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane sodbe preizkus stroškovne odločitve ni mogoč.
Tožnik je s tožbo vtoževal plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v obliki mesečne rente. Sodišče pri tem smiselno upošteva določbo 40. člena ZPP, po kateri se v primeru, da se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let.
V zvezi s samim zastaranjem tudi pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je to nastopilo. Pri tem tudi nima pomislekov glede upoštevnosti zastaralnega roka v smislu člena 346 OZ tudi za obravnavano razmerje. Ko pritožba nakazuje,da tožnika v bistvu v tem razmerju ne zahtevata izpolnitve obveznosti, ampak razvezo pogodbe, smiselno pritožnika nakazujeta na značaj obravnavanega tožbenega zahtevka, kot oblikovalnega in zato ne pade pod inštitut zastaranja. Vendar pa takšnemu stališču pritožbe ni mogoče pritrditi. Tak zahtevek lahko ima oblikovalno naravo le v razmerju med preživljalcem in preživljancem, dokler pogodba še učinkuje med pogodbenima strankama, s smrtjo pogodbene stranke, ki bi lahko zahtevala razvezo pogodbe, ta pravica sicer res preide na dediče pogodbene stranke, vendar pa je jasno, da izgubi svojo oblikovalno naravo, saj je samo pogodbeno razmerje že prenehalo zaradi smrti pogodbene stranke. Interes dedičev stranke je tako le premoženjski, kar v bistvu tudi pritožnika ne zanikata, ko v svojem navedbenem gradivu ves čas poudarjata, da gre za premoženjsko pravico. Razen tega ni mogoče prezreti, da je v danem primeru zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju povezan tudi z dajatvenim zahtevkom, v okviru katerega pa tožnika od tožencev zahtevata dopustitev vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pred učinkovanjem obeh spornih pogodb. Iz tega vidika v bistvu zahtevata tudi izpolnitev določene obveznosti tožencev, četudi je ta dopustitvena (kar pa prav tako sodi v sklop tožbenega zahtevka z dajatvenima atributom). Glede na vse navedeno je skratka tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tudi v obravnavanem razmerju v zvezi s tožbenim zahtevkom na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju treba presojati utemeljenost ugovora zastaranja z vidika splošnega petletnega zastaralnega roka. Nasprotna pritožbena izvajanja pri tem zavrača kot neutemeljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0073896
OZ člen 243, 243/4. ZDDV-1 člen 13.
leasing pogodba – odškodnina zaradi kršitve pogodbe – obračun davka na dodano vrednost od odškodnine – obseg odškodnine – razumni ukrepi za zmanjšanje škode – tržna cena vozila
Od odškodnine (zaradi kršitve leasing pogodbe) se DDV ne plačuje.
Pri odškodnini zaradi kršitve leasing pogodbe ni bistveno, kakšna je bila tržna cena vozila, temveč, ali je leasingodajalec pri prodaji vozila ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode. Oddaja vozila v najem (v času od odvzema do prodaje) ne predstavlja razumnega ukrepa, saj vozila na ta način ni mogoče prodati.
Ker pritožba zoper sodno odločbo pritožbenega sodišča ni dovoljena, se tožničina vloga, ki po vsebini predstavlja pritožbo tožnice zoper sklep pritožbenega sodišča, zavrže.
URS člen 23, 25. ZObr člen 46, 88, 98, 98.a., 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 56. ZUstS člen 51. Zobr-D člen 26, 26/6.
javni uslužbenec – vojak - sodno varstvo – delovno pravni akt – akt vodenja in poveljevanja – pogoj ustrezne izobrazbe – uporaba zakona za zaposlene - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu.
Tožnik je pravico, da opravlja delo na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe, pridobil le pod pogojem, da se izobražuje in da to izobraževanje zaključi najkasneje do 14. 1. 2009 (26. člen ZObr-D). Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka po poteku tega roka tožnika ni razporedila na drugo delovno mesto v šestih mesecih, tožnik ni pridobil pravice, da ostane razporejen na prejšnjem delovnem mestu, za katerega ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in stroške v zvezi z delom, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavca obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Glede na to, da je tožnik v tožbi določil zahtevke po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja plač, je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna, ne samo pavšalno, temveč konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. V tej zvezi ne zadostuje njeno zatrjevanje, da je tožniku za čas delovnega razmerja izplačala vse potrebne prejemke skladno z dogovorjenimi postavkami iz pogodbe o zaposlitvi in kolektivno pogodbo dejavnosti.
dodatek za pomoč in postrežbo – smrt zavarovanca – aktivna legitimacija
Zavarovanka, ki je sama vložila zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je tekom sodnega postopka umrla, v socialni spor pa je vstopil kot dedič njen sin. Ker je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo osebna, neprenosljiva in nepodedljiva, s smrtjo zavarovanca ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Zato sin pokojne zavarovanke ni aktivno legitimiran v tem sporu in se njegov tožbeni zahtevek, da se materi za čas do smrti prizna dodatek za pomoč in postrežbo v višjem znesku, zavrne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077258
ZPPSP člen 28. SPZ člen 67. OZ člen 416.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora – solastništvo poslovnega prostora – aktivna legitimacija – pogodbena volja - posel, ki presega redno upravljanje
Lastniški deleži solastnikov niso pomembni, saj gre za obligacijskopravni zahtevek, ki izhaja iz najemne pogodbe in kjer zahtevek po prenehanju najemnega razmerja in izročitvi prostora predstavlja nedeljivo obveznost. V takem primeru pa, če je upnikov več, lahko eden od njih zahteva od dolžnika, da izpolni (le) njemu le, če so ga ostali za to pooblastili.
Odpoved najemne pogodbe za celo stvar za nedoločen čas presega posle rednega upravljanja s stvarjo
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se zadrži izvajanje izpodbijane odločbe, s katero mu je bila na podlagi ZUJF znižana pokojnina, in da se mu izplačuje celotna pokojnina, ni utemeljen, ker tožniku z znižanjem pokojnine za 150, 00 EUR ni nastala težko nadomestljiva škoda. Dohodki, ki jih imata z ženo, tudi po zmanjšanju pokojnine presegajo prag revščine.
Pogodbena kazen je bila dogovorjena kot civilna sankcija za kršitev pogodbenih obveznosti poleg izstavitve dobropisa oziroma bremepisa, določenega v četrtem odstavku 47. člena Dogovora, za znesek nepravilno zaračunanih zdravstvenih storitev in ne namesto le-teh. Gre torej za posebno pravico, dogovorjeno med pravdnima strankama s pogodbo, ki temelji izključno na določbah pogodbe oziroma Dogovora, na katerega se pogodba sklicuje in katere namen je sankcionirati in s tem preventivno vplivati na preprečevanje kršitev pogodbenih obveznosti. Tak dogovor pravdnima strankama dovoljuje načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in ga ne prepoveduje noben od veljavnih predpisov. Tako dogovorjena pogodbena kazen zato po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja odškodnine za katero od tipičnih vrst škode po OZ, temveč posebno sankcijo zaradi kršitve pogodbene obveznosti izvajalca zdravstvenih storitev. Da je temu tako je po presoji pritožbenega sodišča zaključiti tudi iz vsebine tretjega odstavka 47. člena Dogovora, kjer je določeno, da zavod sredstva iz naslova pogodbenih kazni nameni za programe za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu.
prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - uvedba stečajnega postopka - razlog za prekinitev postopka
Za odločitev v tej zadevi je pomembno, da je bila terjatev zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku priznana ter sklep o preizkusu terjatev objavljen, v posledici tega pa so prenehale pravne posledice uvedbe stečajnega postopka in se pravdni postopek lahko nadaljuje.