URS člen 23, 25. ZObr člen 46, 88, 98, 98.a., 98.a/3, 100.a, 100.a/2. ZSSloV člen 38, 40, 49, 56. ZUstS člen 51. Zobr-D člen 26, 26/6.
javni uslužbenec – vojak - sodno varstvo – delovno pravni akt – akt vodenja in poveljevanja – pogoj ustrezne izobrazbe – uporaba zakona za zaposlene - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Akti imenovanja in razrešitev v Slovenski vojski niso akti delovnopravne narave, ampak akti vodenja in poveljevanja v vojski, ki le posledično vplivajo na pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Zoper takšen akt ni dopustno sodno varstvo v delovnem sporu.
Tožnik je pravico, da opravlja delo na delovnem mestu, za katerega ne izpolnjuje pogojev glede strokovne izobrazbe, pridobil le pod pogojem, da se izobražuje in da to izobraževanje zaključi najkasneje do 14. 1. 2009 (26. člen ZObr-D). Zgolj zaradi tega, ker tožena stranka po poteku tega roka tožnika ni razporedila na drugo delovno mesto v šestih mesecih, tožnik ni pridobil pravice, da ostane razporejen na prejšnjem delovnem mestu, za katerega ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev.
Tožeča stranka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev navesti in izkazati vse okoliščine, ki vplivajo na njeno (ne)sposobnost plačila sodne takse, vendar konkretnejših navedb, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj zakonskih pogojev za oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni podala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0077258
ZPPSP člen 28. SPZ člen 67. OZ člen 416.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora – solastništvo poslovnega prostora – aktivna legitimacija – pogodbena volja - posel, ki presega redno upravljanje
Lastniški deleži solastnikov niso pomembni, saj gre za obligacijskopravni zahtevek, ki izhaja iz najemne pogodbe in kjer zahtevek po prenehanju najemnega razmerja in izročitvi prostora predstavlja nedeljivo obveznost. V takem primeru pa, če je upnikov več, lahko eden od njih zahteva od dolžnika, da izpolni (le) njemu le, če so ga ostali za to pooblastili.
Odpoved najemne pogodbe za celo stvar za nedoločen čas presega posle rednega upravljanja s stvarjo
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen nepretrgoma več kot 6 mesecev, zato je skladno z določbo 161. člena ZDR pridobil pravico do celotnega letnega dopusta in je upravičen do celotne višine pripadajočega regresa za letni dopust.
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog predlagateljic na vzpostavitev etažne lastnine nedovoljen samo zato, ker predlaga vzpostavitev etažne lastnine po ZVETL. Predlagateljica je solastnica v hiši skupaj z večjimi solastniki in vsi so vpisani v zemljiško knjigo. Če sodišče meni, da ni možno predlogov obravnavati po ZVETL-u, naj ga obravnava po določbah SPZ, saj predlagatelji in stranke smiselno navajajo, da med njimi ni soglasja o tem, kako spremeniti solastnino v etažno lastnino.
zamudna sodba – pritožbeni razlogi – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri izdaji zamudne sodbe gre za postopek pri sodišču, v katerem se neposredno ne izvajajo dokazi in se ne izvede obravnava. Dejansko temelji institut zamudne sodbe na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po predpisanem roku, priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, pri čemer na takšen način priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini. To pomeni, da stranka v nadaljevanju postopka ne more uspešno oporekati višini priznanih terjatev. Zamudna sodba se namreč iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more več izpodbijati, iz pritožbenih navedb tožene stranke pa izhaja prav vsebinsko oporekanje odločitvi, da tožnica v spornem času ni bila upravičena do zahtevane razlike v plači oziroma regresa za prehrano ter prevoznih stroškov.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in stroške v zvezi z delom, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavca obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Glede na to, da je tožnik v tožbi določil zahtevke po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja plač, je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna ne samo pavšalno, temveč konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se z njimi ne strinja. V tej zvezi ne zadostuje njeno zatrjevanje, da je tožniku za čas delovnega razmerja izplačala vse potrebne prejemke skladno z dogovorjenimi postavkami iz pogodbe o zaposlitvi in kolektivno pogodbo dejavnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka se je zaradi racionalizacije poslovanja odločila za zmanjšanje zaposlenih, med drugim tudi na delovnem mestu „vzdrževalec V“, ki ga je zasedal tožnik. Delo tožnika je delno prenesla na zunanje izvajalce, delno pa je delo razporedila med ostale zaposlene, kar pomeni poslovno odločitev delodajalca in predstavlja utemeljen razlog za ukinitev delovnega mesta tožnika ter za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - odpravnina – zamudna sodba
Tožnici (delavki tožene stranke) je prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zato je upravičena do odpravnine po določbi 109. člena ZDR.
Ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP je sodišče utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da je toženec dolžan tožniku povrniti neupravičeno pridobljena nadomestila za brezposelnost, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev o obročnem plačilu dolga in odpisu zamudnih obresti ni v pristojnosti sodišča, temveč o tem odloča tožnik.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 69, 69/2, 70, 70/3. OZ člen 82, 82/2, 83.
javni uslužbenci – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – zakoniti razlog – nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca – razlaga pogodb - nejasna določila v posebnih primerih
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke, zato ni moglo priti do transformacije delovnega razmerja v nedoločen čas, pač pa je tožnici lahko delovno razmerje trajalo do dejanske vrnitve odsotne javne uslužbenke.
V zvezi s samim zastaranjem tudi pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je to nastopilo. Pri tem tudi nima pomislekov glede upoštevnosti zastaralnega roka v smislu člena 346 OZ tudi za obravnavano razmerje. Ko pritožba nakazuje,da tožnika v bistvu v tem razmerju ne zahtevata izpolnitve obveznosti, ampak razvezo pogodbe, smiselno pritožnika nakazujeta na značaj obravnavanega tožbenega zahtevka, kot oblikovalnega in zato ne pade pod inštitut zastaranja. Vendar pa takšnemu stališču pritožbe ni mogoče pritrditi. Tak zahtevek lahko ima oblikovalno naravo le v razmerju med preživljalcem in preživljancem, dokler pogodba še učinkuje med pogodbenima strankama, s smrtjo pogodbene stranke, ki bi lahko zahtevala razvezo pogodbe, ta pravica sicer res preide na dediče pogodbene stranke, vendar pa je jasno, da izgubi svojo oblikovalno naravo, saj je samo pogodbeno razmerje že prenehalo zaradi smrti pogodbene stranke. Interes dedičev stranke je tako le premoženjski, kar v bistvu tudi pritožnika ne zanikata, ko v svojem navedbenem gradivu ves čas poudarjata, da gre za premoženjsko pravico. Razen tega ni mogoče prezreti, da je v danem primeru zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju povezan tudi z dajatvenim zahtevkom, v okviru katerega pa tožnika od tožencev zahtevata dopustitev vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja pred učinkovanjem obeh spornih pogodb. Iz tega vidika v bistvu zahtevata tudi izpolnitev določene obveznosti tožencev, četudi je ta dopustitvena (kar pa prav tako sodi v sklop tožbenega zahtevka z dajatvenima atributom). Glede na vse navedeno je skratka tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tudi v obravnavanem razmerju v zvezi s tožbenim zahtevkom na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju treba presojati utemeljenost ugovora zastaranja z vidika splošnega petletnega zastaralnega roka. Nasprotna pritožbena izvajanja pri tem zavrača kot neutemeljena.
Ker gre za pogodben odnos, je tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi med strankama vedno možen dogovor in lahko, če sta nedvoumno izraženi volji obeh pogodbenih strank, pride tudi do preklica odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanja odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Če pa ta volja strank ni nedvoumno izražena, se smiselno uporabljajo pravila OZ. V primeru pogodbe, sklenjene za nedoločen čas (OZ to v 333. členu obravnava kot trajno dolžniško razmerje), lahko vsaka stranka razmerje prekine z odpovedjo. Če pride do odpovedi, se postavi vprašanje, ali je možno dano odpoved še preklicati ali ne. OZ o tem nima nobenih neposrednih določb. Je pa v OZ določba, ki z institutom učinka ponudbe v 25. členu ureja ponudbo pri sklepanju pogodb. Za ponudbo pa v drugem odstavku 25. člena OZ velja, da lahko umakne samo, če je ponudnik prejel umik, preden je prejel ponudbo ali sočasno z njo. To pa pomeni, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko umakne (prekliče) do trenutka (ali istočasno z njim), ko nasprotna stranka odpoved prejme, po tem pa umik (preklic) odpovedi ni več možen.
delni odvzem poslovne sposobnosti – opredelitev poslov
Izrek izpodbijanega sklepa je pomanjkljiv, ker v izreku vsaj okvirno ne določi tistih poslov oziroma področij, na katerih je nasprotna udeleženka ponovno sposobna za sprejemanje pravno poslovnih odločitev oziroma obratno, tistih področij, na katerih je pri njej še naprej odvzeta poslovna sposobnost in jih brez skrbnika ne more opravljati.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu - odmera višine odškodnine – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi 179. člena OZ mora sodišče pri odmeri pravične odškodnine upoštevati tako načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine kot tudi načelo individualizacije odškodnine. Zgolj sklicevanje na ugotovitve sodnega izvedenca in na izpoved tožnika, ne dosega standarda obrazloženosti, ki bi pritožbenemu sodišču omogočal preizkus izpodbijane sodbe glede posameznih oblik nepremoženjske škode. Izpodbijana sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato odločitve prvostopenjskega sodišča glede višine nepremoženjske škode ni mogoče preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri tožniku, ki je še nadalje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožen za delo na drugem delovnem mestu z omejitvami (fizično manj naporno delo, brez dvigovanja bremen nad 8 kg, brez izpostavljenosti stalnim prisilnim držam in globokemu sklanjanju) v polovičnem delovnem času, ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
sklep o izvršbi – rubež – pomota banke – neupravičena obogatitev – kritje na transakcijskem računu
Tožeča stranka je sporni prenos izvedla, ker je menila, da so bili v trenutku prenosa izpolnjeni pogoji oziroma, ker naj bi imel dolžnik na računu sredstva, ki jih je bilo potrebno zarubiti. Naknadno pa je ugotovila, da je prišlo do pomote v računalniški aplikaciji, in da dolžnik L. d.o.o. v trenutku prenosa na transakcijskem računu ni imel dobroimetja, vendar pa slednje ne spremeni dejstva, da je pravna podlaga za nakazilo spornega zneska toženi stranki obstajala, poleg tega pa so bili v trenutku prenosa izpolnjeni tudi pogoji zanj, čeprav zgolj zaradi napake v računalniški aplikaciji tožeče stranke, katere rizik pa mora nositi sama, zato ne drži, da je bila s prejemom spornega nakazila tožena stranka neupravičeno obogatena.
Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se zadrži izvajanje izpodbijane odločbe, s katero mu je bila na podlagi ZUJF znižana pokojnina, in da se mu izplačuje celotna pokojnina, ni utemeljen, ker tožniku z znižanjem pokojnine za 150, 00 EUR ni nastala težko nadomestljiva škoda. Dohodki, ki jih imata z ženo, tudi po zmanjšanju pokojnine presegajo prag revščine.
motenje posesti – motilno ravnanje – ekonomski interes
Na izključni uporabi spornega prostora ima tožnica interes, ker ji to olajšuje in kvalitativno izboljšuje uporabo poslovnega prostora s pripadajočimi WC prostorom. V tem je vsekakor podan ekonomski interes tožnice, ki na podlagi tega lahko v spornem prostoru brez skrbi pušča svoje stvari, poslovnega prostora in stranišča pa ji tudi ni bilo potrebno zaklepati, kar ji omogoča lažjo uporabo poslovnega prostora in WC prostora.